revizija - pogoji za dovolitev revizije – trditveno in dokazno breme za dovolitev revizije
Če revident v reviziji niti neposredno niti opisno ne navede, kateri pogoj za dovolitev revizije iz 2. odstavka 83. člena ZUS-1 naj bi bil izpolnjen, revizijsko sodišče revizijo zavrže.
ZDen člen 3, 3/1-29, 44, 44/1, 44/3, 72, 72/1. Odlok o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije člen 2.
denacionalizacija – ustreznost nadomestnih zemljišč ob podržavljenju – vrednotenje premoženja – katastrske kulture ob podržavljenju
Za določanje vrednosti zemljišča je bistveno, kot kaj je bilo v času podržavljenja to zemljišče evidentirano v zemljiškem katastru kot uradni evidenci o zemljiščih.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca – zavrnitev dokaznega predloga – obrazložitev dokaznega sklepa – ogled – presoja navedb pritožbe – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Čeprav kratka obrazložitev dokaznega sklepa ni vpisana v zapisnik o glavni obravnavi, kot to zahteva peti odstavek 299. člena ZKP, pa zgolj na tej podlagi še ni mogoče trditi, da obramba ni bila seznanjena s potekom dokaznega postopka na glavni obravnavi oziroma s stališčem sodišča do predlaganih dokazov.
predhodni preizkus tožbe - zavrženje tožbe – upravni akt, ki se izpodbija v upravnem sporu – upravni akt, s katerim ni poseženo v tožnikove pravice - nepoznavanje prava
V obravnavani zadevi je tožnica izpodbijala upravni akt tožene stranke, postopek odločanja pred pristojnim upravnim organom pa ni bil končan, ampak se nadaljuje na podlagi vrnitve v ponovno odločanje. Zato je prvostopno sodišče odločilo pravilno in zakonito, ko je tožbo zavrglo, pri tem pa je za svojo odločitev navedlo tudi relevantno pravno podlago (4. točka 1. odstavka 36. člena ZUS-1). Nepoznavanje prava bremeni tisto stranko, ki bi ga morala poznati (načelo ignorantia iuris nocet), poleg tega pa je po presoji pritožbenega sodišča prvostopno sodišče v svoji obrazložitvi jasno navedlo pravno podlago ter določno citiralo člene zakona, na katere je oprlo svojo odločitev.
denacionalizacija - zahtevek za vračilo vlaganj - izkazanost vlaganj - trditveno in dokazno breme
Zahteva za povrnitev vlaganj v nepremičnino, ki je bila vrnjena v denacionalizacijskem postopku, je sposobna za obravnavanje le, če vlagatelj zahteve natančno opredeli vlaganja tako po višini porabljenih sredstev, kot tudi po času in vrsti investicij, ter za svoje navedbe predloži ustrezne dokaze.
ZKP člen 371, 371/1-11, 395, 395/1, 424, 424/1, 427.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih – presoja navedb pritožbe – dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Sodišče druge stopnje je pretehtalo vsa s sodbo sodišča prve stopnje ugotovljena odločilna dejstva in presodilo, da pritožbene navedbe niso takšne, da bi ustvarile dvom glede njihove pravilnosti in popolnosti, s tem pa zadostilo zahtevam iz prvega odstavka 395. člena ZKP.
ZKP člen 364, 371, 371/1-11, 371/2, 395.URS člen 29, 29/1-3.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih – presoja navedb pritožbe – pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca – zavrnitev dokaznega predloga
Sodišče ne sme zavrniti predlaganih dokazov, razen če je očitno, da niso pomembni za odločitev, ali bi bilo nadaljnje izvajanje dokazov zaradi jasnosti odveč.
Ker niti iz pisnega mnenja izvedenca, niti iz zapisnika o zaslišanju izvedenca ne izhaja, da se je opiral na obsojenčevo izjavo, dano policiji ali izjavo kakšne priče, ki je bila izločena iz spisa, mnenje sodnomedicinskega izvedenca ni nedovoljen dokaz.
ZRTVS (1994) člen 15, 15/1, 15/5, 15/6, 18, 18/3. ZPD člen 60, 60/1. ZDavP člen 96, 97, 112.
RTV naročnina – javna dajatev – prometni davek – obligacijsko razmerje – zastaranje – davčni postopek
RTV naročnina po ZRTVS (1994) je imela pretežno obligacijsko naravo, zaradi česar je bilo potrebno od teh zneskov obračunati in plačati prometni davek. ZPD je v popolnosti urejal zastaranje prometnega davka, zato glede tega ni bilo mogoče uporabiti določbe 112. člena ZDavP.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2004318
ZKP člen 417.KZ člen 109.
izredna omilitev kazni – sklenitev zakonske zveze – vedenje med prestajanjem kazni – pogojni odpust
Obnašanje obsojenke v zvezi s prestajanjem kazni zapora je pomembno pri presoji, ali naj se pogojno odpusti, ne predstavlja pa okoliščine, ki bi jo bilo mogoče upoštevati v postopku z zahtevo za izredno omilitev kazni.
gradbeno dovoljenje – vplivno območje - stranski udeleženec
Ker tožnica ni predložila ekspertnega mnenja, da je vplivno območje objekta v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja prikazano napačno, je prvostopni upravni organ njeno pritožbo pravilno zavrgel na podlagi prvega odstavka 240. člena ZUP in je ni štel za stransko udeleženko v postopku izdaje gradbenega dovoljenja.
pravice obrambe – izvedenstvo – postavitev drugega izvedenca - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Nestrinjanje obrambe z mnenjem izvedenca, brez ugotovljenih nasprotij ali pomanjkljivosti v izvedenskem mnenju (ki jih ne bi bilo mogoče odpraviti z zaslišanjem izvedenca), ni zadosten oziroma zakonit razlog za odreditev drugega izvedenca.
ZDen člen 51, 51/1, 51/2.ZLPP člen 11.ZZLPPO člen 50, 50/1, 50/2.
vzpostavitev lastninskega deleža na premoženju zavezanca – pravna oseb, v katere premoženju se nahaja nepremičnina podržavljenega podjetja – začasna odredba – realizacija začasne odredbe
Če je bila začasna odredba realizirana in je tožeča stranka v postopku lastninskega preoblikovanja podjetja prenesla na tedanji Sklad RS za razvoj navadne delnice, je odločanje o predlogu za izdajo začasne odredbe, ki je bila v izvrševanju sodbe VS RS odpravljena, brezpredmetno.
CZ člen 25, 50, 50/2-3, 62, 62/2, 62/3, 158, 158/8, 158/10.ZUS-1 člen 59, 59/2-2, 75, 75/3, 91, 107, 107/1, 107/2. ZUS člen 50, 50/2.
carine - naknadna sprememba podatkov v carinski deklaraciji – upoštevanje popustov, znižanj cen – glavna obravnava – bistvena kršitev pravil postopka upravnega spora
62. člen CZ je splošna pravna podlaga za ukrepanje carinskega organa v skladu z ugotovitvami naknadnega preverjanja deklaracije in ne predstavlja direktne podlage za uveljavljano znižanje carine.
Trditveno in dokazno breme za dovolitev revizije je na revidentu. Vrednost po 1. točki 2. odstavka 83. člena ZUS-1 mora biti jasno izražena v reviziji. Pomembno pravno vprašanje po 2. točki 2. odstavka 83. člena ZUS-1 je namenjeno zagotavljanju enotnih stališč in prakse Vrhovnega sodišča. Zelo hude posledice po 3. točki 2. odstavka 83. člena ZUS-1 je potrebno specificirati.
Glede na to, da je v tem primeru tožnik kot revident revizijo vložil sam in v njej niti ne zatrjuje, da bi imel opravljen pravniški državni izpit, niti o tem ni predložil nobenega dokaza, po presoji vrhovnega sodišča kot revizijskega sodišča nima postulacijske sposobnosti za revizijo, zato je treba njegovo revizijo zavreči kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1 (ta določa, da nedovoljeno revizijo zavrže senat vrhovnega sodišča) v zvezi z 2. odstavkom 374. člena ZPP, ki določa, da ni dovoljena revizija, ki jo je vložila stranka, ki te pravice nima.
Tako pravno mnenje je sprejela občna seja Vrhovnega sodišča RS dne 26.6.2002 (glej zbirko I/2002 – pravna mnenja Vrhovnega sodišča RS), po katerem sodišče zavrže revizijo, ki jo je vložila stranka sama, če ni najpozneje v njej izkazala, da ima opravljen pravniški državni izpit. Na podlagi tega pravnega mnenja revizijsko sodišče revidentu revizije ni poslalo v dopolnjevanje, saj pomanjkanja svoje postulacijske sposobnosti ne more z ničemer nadomestiti.