INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - GRADBENIŠTVO - UPRAVNI SPOR
VS1010196
ZUS člen 4, 4/1, 18, 18/1.
ukrep gradbenega inšpektorja – pravni interes – stranka v postopku
Tožnici sodišče prve stopnje ni smelo odreči statusa stranke in s tem pravni interes v zadevi, v kateri sta ji, kot je razvidno iz upravnega spisa, upravni organ prve stopnje in tudi tožena stranka priznali položaj stranke. Zaradi navedenega ima tožnica kot stranka tudi pravni in ne le dejanski interes za sprožitev tega upravnega spora.
azil – očitno neutemeljena prošnja – protislovne malo verjetne navedbe
Iz listin v predloženem spisu izhaja, da je tožnik razloge, na katere se sklicuje v postopku za priznanje mednarodne zaščite, zatrjeval le pavšalno, nepovezano in neprepričljivo.
začasna odredba – težko popravljiva škoda – poseg v ustavne pravice
Po presoji pritožbenega sodišča je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da stranka izdaje začasne odredbe po 3. odstavku 66. člena ZUS-1 ne more predlagati, ker gre za začasno odredbo, ki jo sodišče lahko izda po uradni dolžnosti, če ugotovi, da obstojajo pogoji, ki jih določa 32. člen ZUS-1. Zato je šteti predlog tožeče stranke za izdajo začasne odredbe kot predlog za izdajo začasne odredbe po 3. odstavku 32. člena ZUS-1. Za izdajo začasne odredbe po tej zakonski določbi pa mora predlagatelj izkazati težko popravljivo škodo. Tudi v primeru posega v ustavne pravice težko popravljive škode mora predlagatelj začasne odredbe težko popravljivost škode zatrjevati, konkretizirati in določno opredeliti. Vsak poseg v ustavno pravico še ne pomeni sam po sebi nastanka težko popravljive škode v smislu 32. člena ZUS-1 in se ta škoda pri presoji utemeljenosti predloga za izdajo začasne odredbe ne predpostavlja.
Samo dejstvo ovadbe, vložene v zadevi, ki ni povezana s sporno izvršilno zadevo in ki ne more izkazovati kazenske odgovornosti ovadenega, pri javnosti ne more ustvariti vtisa, da je omajana sodnikova nevtralnost.
izvršba na podlagi verodostojne listine – krajevna pristojnost – stalno bivališče dolžnika
Predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine je bil vložen pri Okrajnem sodišču v Postojni, upnik pa je naknadno sodišču sporočil, da ima dolžnik stalno prebivališče v Zidanem mostu. Predlog za izvršbo je bil vložen 24.12.2007 in zato ni podana krajevna pristojnost Okrajnega sodišča v Ljubljani.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov – znanstvo tožeče stranke s sodniki pristojnega sodišča
Četudi bi držalo s strani tožene stranke zatrjevano dejstvo, da se tožeča stranka pozna s sodniki pristojnega sodišča, saj je njen oče odvetnik, te okoliščine po oceni Vrhovnega sodišča ni mogoče subsumirati pod pojem “drugega tehtnega razloga“ iz 67. člena ZPP.
ZMZ člen 22, 22/3, 23, 54, 55, 55/1-3.ZUP člen 9, 9/3.
azil - odločanje v pospešenem ali rednem postopku – preganjanje – ocena dokazov
Za odločanje v pospešenem postopku ni podlage, če mora pristojni organ za sprejem odločitve, da prosilcu očitno ne grozi preganjanje, ocenjevati in presojati stopnjo intenzivnosti zatrjevanih kršitev človekovih pravic v skladu s pogoji iz 26. in 28. člena ZMZ.
carine - dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – pooblastilo ministra – neenotnost sodne prakse – odstop od sodne prakse - naknadni obračun carinskega dolga – obnova carinskega postopka
V zadevah, na katere se sklicuje tožeča stranka, je sicer šlo za podobne dejanske situacije, ko je bilo treba carinski dolg obračunati po sprostitvi blaga v prost promet, obenem pa za različne pravne situacije. V primerih, ko carinski organi za obračun carinskega dolga kot prano podlago uporabijo določbe o naknadnem obračunu carinskega dolga po CZ, so navedbe, ki se nanašajo na obnovo upravnega postopka po ZUP, nerelevantne. Hkrati velja tudi obratno, ko carinski organ uporabi določbe o obnovi po ZUP, so nerelevantne navedbe, ki se nanašajo na naknadni obračun carinskega dolga po CZ.
Samo izkazana višina škode, ne da bi predlagatelj izkazal tudi, da ta škoda zanj predstavlja težko popravljivo škodo, ne zadostuje za izdajo začasne odredbe.
enotno dovoljenje za gradnjo – pravica graditi – izkazano lastništvo zemljišča - breme dokazovanja
Investitor je pravico graditi na zemljiščih posega izkazal z zemljiškoknjižnim izpiskom, ki je javna listina, ki dokazuje tisto, kar se v njej potrjuje, razen če ne dokaže nasprotno. Breme dokazovanja je na tistem, ki dokazuje, da v javni listini dejstva niso resnična.
ZMZ člen 26, 28, 55, 55/1-2, 55/1-3.ZUS-1 člen 76.
mednarodna zaščita – pospešeni postopek - očitno neutemeljena prošnja
Po določbi 55. člena ZMZ pristojni organ v pospešenem postopku prošnjo za mednarodno zaščito kot očitno neutemeljeno zavrne (med drugim), če je prosilec pri podaji prošnje navajal le dejstva, ki so nezadostna, nepomembna, oziroma zanemarljivega pomena za obravnavanje upravičenosti za mednarodno zaščito po tem zakonu (2. alineja), pa tudi če je očitno, da prosilec ne izpolnjuje pogojev za mednarodno zaščito, kot jih določata 26. in 28. člena tega zakona (3. alineja).
ZMZ člen 51, 51/1-2, 55, 55/1-5, 557/1-6.ZUS-1 člen 40, 40/3.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja – odložitev odstranitve iz države – predhodno daljše bivanje v državi
Po presoji pritožbenega sodišča so ugotovitve sodišča prve stopnje, ki temeljijo na podatkih in listinah v upravnih spisih in na izjavah tožnika v dokaznem postopku na glavni obravnavi dne 11.6.2008, pravilne in dejansko kažejo na to, da tožnik ni z ničemer pojasnil, zakaj sam ni v dve in pol letnem obdobju prebivanja v Republiki Sloveniji brez kakršnegakoli dovoljenja po nezakonitem prehodu državne meje med Republiko Hrvaško in Republiko Slovenijo leta 2005 (7.11.2005) izrazil nobenih dejavnosti za iskanje mednarodne zaščite, vse dokler ni bil legitimiran s strani policistov (20.5.2008). Zato je tudi po presoji pritožbenega sodišča tožena stranka utemeljeno sklepala, da je v konkretnem primeru podan sum, da tožnik brez utemeljenega razloga ni izrazil namena za vložitev prošnje za mednarodno zaščito v najkrajšem možnem času, čeprav je imel v dve in pol letnem obdobju prebivanja v Republiki Sloveniji za to, tudi po mnenju pritožbenega sodišča, brez dvoma dovolj možnosti. Pritožbeno sodišče tudi soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, ki ima podlago v podatkih in listinah v upravnih spisih, da se sodišče prve stopnje lahko strinja tudi s sklepanjem tožene stranke, da so v konkretnem primeru podani tudi tehtni razlogi za sum, da je tožnik vložil prošnjo za mednarodno zaščito z namenom, da bi odložil oziroma onemogočil odstranitev iz države (6. alineja 55. člena ZMZ).
pripor – pripor zaradi izmikanja glavni obravnavi – sklep o odreditvi pripora – pravnomočnost – hišna preiskava – odredba o hišni preiskavi
Zgolj zaradi napačne navedbe rojstnega datuma obtoženca v odredbi o hišni preiskavi ni mogoče zaključiti, da bi bila odredba in v posledici tega izvedba hišne preiskave nezakonita.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS1009841
ZMZ člen 23, 23/1-8, 51, 51/1-2, 55, 55/1-4.ZUS-1 člen 40, 40/3.
azil – omejitev gibanja – sum zavajanja in zlorabe postopka – lažna predstavitev
Tudi po prepričanju pritožbenega sodišča je namreč v obravnavanem primeru podan razlog iz 4. alineje 55. člena ZMZ, saj iz celotnega dosedanjega tožnikovega ravnanja in iz njegovih navedb izhaja sum, da je tožnik lažno predstavil razloge, na katere se sklicuje.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - glavna obravnava - navzočnost na glavni obravnavi – sojenje v nenavzočnosti – skrajšani postopek - pogoji za sojenje v nenavzočnosti - opozorilo obdolžencu – pravica do pritožbe – napoved pritožbe – zapisnik o glavni obravnavi
Glavna obravnava, opravljena na več narokih, je celota in že opravljenih procesnih dejanj ni treba ponavljati na kasnejšem naroku.
izredna omilitev kazni – nove olajševalne okoliščine – zdravstveno stanje obsojenca
Izrazito poslabšanje zdravstvenega stanja je lahko okoliščina, ki se upošteva pri odločanju o zahtevi za izredno omilitev kazni, kljub možnosti, da se zaradi hujše bolezni lahko prestajanje kazni odloži ter da je zdravstvena oskrba zagotovljena tudi v zavodu za prestajanje kazni zapora.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih – protispisnost – pravice obrambe – zavrnitev dokaznega predloga
Vložnik zahteve za varstvo zakonitosti ne more uspeti s ponavljanjem pritožbenih navedb, kadar je pritožbeno sodišče takšne navedbe presodilo in jih zavrnilo z razumnimi in utemeljenimi razlogi.