enotno dovoljenje za gradnjo – pravica graditi – izkazano lastništvo zemljišča - breme dokazovanja
Investitor je pravico graditi na zemljiščih posega izkazal z zemljiškoknjižnim izpiskom, ki je javna listina, ki dokazuje tisto, kar se v njej potrjuje, razen če ne dokaže nasprotno. Breme dokazovanja je na tistem, ki dokazuje, da v javni listini dejstva niso resnična.
izredna omilitev kazni – novo rojen otrok - zdravstveno stanje staršev obsojenca – premoženjsko stanje
Zdravstveno stanje staršev obsojenca samo po sebi ne more biti razlog za izredno omilitev kazni, temveč je ta upravičena šele, ko takšne težave zahtevajo bistveno povečano skrb in pomoč obsojenca.
ZMZ člen 23, 24, 25, 26, 26/1, 27.ZUP člen 8, 9, 9/1, 9/3, 214.ZUS-1 člen 64, 64/1-2, 64/1-3, 76.
mednarodna zaščita - dejansko stanje o pogojih za mednarodno zaščito – subjekti preganjanja – subjekti zaščite
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da se tožena stranka v obrazložitvi s tožbo izpodbijane odločbe tudi ni opredelila do subjektov preganjanja (ali je to kriminalna združba ali posamezniki ali skupine posameznikov oziroma nacionalisti ali celo oblastni organi) in subjektov zaščite (ali je to policija, kakšni drugi oblastni organi, ali so to sodišča) po 24. in 25. členu ZMZ. Zato tudi pritožbeno sodišče meni, da je potrebno, da tožena stranka v ponovljenem postopku dodatno zasliši oba tožnika in jima predoči vse zbrane informacije, to primerja z informacijami, ki sta jih predložila oba tožnika, skupaj s fotografijo, in sestavi svojo obrazložitev tako, da bo pri tem upoštevala določbe 214. člena ZUP, čemur tožena stranka neupravičeno nasprotuje v pritožbi zoper izpodbijano sodbo. Toženi stranki določbe od 24. do 27. člena ZMZ narekujejo, pri obravnavanju statusa begunca, da se opredeli do elementov, ki so navedeni v teh določbah. Pri tem pa mora pri vsakem elementu svojo dokazno oceno obrazložiti z razlogi, ki so jo vodili k sprejeti odločitvi. Pri vsaki takšni odločitvi pa mora navesti dejansko stanje, kar pomeni izjavo obeh tožnikov in oceno njune izjave glede dokazov, na katere se je oprla.
Visoka stopnja ponovitvene nevarnosti ter ogrožanja zdravja in(ali) življenja ljudi, do katere bi prišlo s ponovitvijo kaznivega dejanja, ob odsotnosti okoliščin, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati, da bo varnost potencialih oškodovancev mogoče zagotoviti tudi s katerim od milejših ukrepov, kaže na neogibnost odreditve pripora.
ZUS-1 člen 22, 22/1.ZPP člen 339, 339/2-11, 350, 350/2, 354, 354/3.
zastopanje stranke brez pooblastila – pooblastilo za vložitev tožbe - bistvena kršitev pravil postopka – zavrženje tožbe
Ker odvetnik, ki je vložil tožbo, ni imel potrebnega dovoljenja za vložitev tožbe, gre za kršitev 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki se na podlagi prvega odstavka 22. člena ZUS-1 uporablja primerno za vprašanja postopka, ki niso urejena v ZUS-1.
sklep o imenovanju - akt nosilca izvršilne veje oblasti - zavrženje tožbe - začasna odredba
Ob pravilni ugotovitvi, da izpodbijani sklep o imenovanju ni upravni akt, ampak akt nosilca izvršilne veje oblasti, utemeljen na politični diskreciji, je upravno sodišče s tem, ko je tožbo zavrglo, pravilno uporabilo določbo 36. člena ZUS-1.
mednarodna zaščita – ponovna prošnja za priznanje mednarodne zaščite – predhodni preizkus ponovne prošnje - trditveno in dokazno breme
Samo zatrjevanje okoliščin, ki naj bi kazale na to, da so se razmere v matični državi za tožnika poslabšale do te mere, da je moral zapustiti matično državo, še ne zadošča za ponovno meritorno odločanje o prošnji za priznanje mednarodne zaščite, ki jo je vložil tožnik po tem, ko je bila njegova prva prošnja že pravnomočno zavrnjena. Kot to pravilno navaja sodišče prve stopnje je namreč ponovna prošnja, skladno z določili ZMZ, najprej predmet predhodne obravnave o tem, ali so izpolnjeni pogoji za uvedbo ponovnega postopka.
revizija - zavrženje - odpravljena odločba tožene stranke - pravni interes prizadete stranke
Ker je revizija izredno pravno sredstvo, ki predstavlja zadnjo pravno možnost odločanja v upravnem sporu, je pravni interes podan, če jo vloži revident, ki si z odločitvijo v reviziji lahko izboljša svoj pravni položaj. Če upravno sodišče pravnomočno odpravi izpodbijani upravni akt in vrne zadevo v ponovni postopek, se bo postopek pred upravnim organom nadaljeval in končal z aktom, ki ga bo mogoče izpodbijati v novem upravnem sporu pred upravnim sodiščem, zato podvajanje možnosti sodnega varstva pred upravnim sodiščem s sočasnim revizijskim postopkom pred vrhovnim sodiščem ni dopustno. Izid ponovnega odločanja ostaja do nove odločitve pristojnega organa negotov, zato pred novo dokončno odločitvijo v upravnem postopku niti ni mogoče ugotoviti, kateri interesi bodo z odločitvijo prizadeti in kdo bo posledično upravičen do sodnega varstva. Zgolj potencialna možnost, da bo v ponovljenem postopku odločitev za kakšno stranko manj ugodna, kot je bila tista, ki je bila vsebovana v odpravljenem aktu, pa za revizijo ne zadošča.
ZUS-1 člen 25, 25/1, 25/3, 83, 83/2, 89.ZPP člen 154, 154/1, 165, 165/1. Pravilnik o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu člen 5.
revizija – dovoljenost revizije - trditveno in dokazno breme - stroški postopka v upravnem sporu - povrnitev stroškov tožniku - uporaba pravilnika o povrnitvi stroškov v upravnem sporu
Ker revidentka v reviziji konkretno niti ne zatrjuje niti ne obrazloži in ne dokazuje, da bi bil za dovoljenost revizije podan kateri od razlogov iz 2. odstavka 83. člena ZUS-1, revizije v tem primeru ni mogoče dovoliti.
dovoljenost revizije - trditveno in dokazno breme - pomembno pravno vprašanje - odstop od sodne prakse
Po presoji Vrhovnega sodišča Republike Slovenije je tako trditveno kot dokazno breme za dokazovanje izpolnjenosti pogojev za dovolitev revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče uvesti niti voditi. Revident v reviziji ni revizijskemu sodišču ponudil nobene konkretne in določne trditve o tem, katere okoliščine so podane, da bi bila revizija dovoljena po 2. točki 2. odstavka 83. člena ZUS-1 (pomembno pravno vprašanje, odstop od sodne prakse), ampak le pavšalno zatrjuje, da o tem vprašanju ni enotne prakse in stališča Vrhovnega sodišča, ne da bi pojasnil, katero je to pravno vprašanje in v katerem primeru je bilo stališče Vrhovnega sodišča drugačno.
mednarodna zaščita – azil – omejitev gibanja – ugotavljanje istovetnosti prosilca za azil
Istovetnost prosilca za mednarodno zaščito je v primeru, ko ta ne razpolaga z dokumenti, s katerimi bi lahko izkazal svojo identiteto, treba ugotoviti z drugimi dokaznimi sredstvi, ki jih omogočajo veljavni predpisi.
azil - začasna omejitev gibanja - sum zlorabe postopka
Iz vseh tožnikovih navedb tudi po presoji pritožbenega sodišča izhaja, da so nekonsistentne, protislovne, malo verjetne, kar vse je glede na citirane določbe ZMZ izkazani pogoj za začasno omejitev gibanja po 2. alineji prvega odstavka 51. člena ZMZ.
ZOFVI člen 53.ZUP člen 2, 209, 210. ZUS člen 1, 1/2, 3, 3/1, 34, 34/1-3.
soglasje k razrešitvi ravnateljice – izpodbijanje akcesornega akta v upravnem sporu – zbirna odločba
Soglasje tožene stranke glede na določbe Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja ni samostojen dokončen posamični akt, ki bi ga bilo mogoče izpodbijati v upravnem sporu. Tak akt, ki je v razmerju do odločbe (o razrešitvi) akcesorni akt, je mogoče izpodbijati samo s pravnimi sredstvi zoper (zbirno) odločbo.
revizija – pogoji za dovolitev revizije – trditveno in dokazno breme
Trditveno in dokazno breme za dokazovanje izpolnjenosti pogojev za dovolitev revizije je na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. O ustavnosti tega stališča se je izreklo tudi Ustavno sodišče RS, ki je v sklepu Up-858/08 z dne 3.6.2008 ugotovilo, da takšna razlaga ne predstavlja kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki jih zagotavlja Ustava RS. Ker revident v reviziji ni niti neposredno niti opisano navedel, kateri pogoj za dovolitev revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1 naj bi bil v tem primeru izpolnjen, revizije v tem primeru ni mogoče dovoliti.
ZUS-1 člen 75, 75/2, 75/3, 83, 85, 85/1, 85/1-1, 85/2, 86. ZUP (1986) člen 256, 256/2.
obnova postopka parcelacije – pravočasnost predloga – kršitev pravil postopka ZUP kot revizijski razlog
Morebitnih kršitev ZUP v okviru revizije glede na določbo 1. točke prvega odstavka 85. člena ZUS-1 revizijsko sodišče ne presoja. Taka kršitev pravil postopka po 2. in 3. odstavku 75. člena ZUS-1 ni predvidena kot razlog za bistveno kršitev določb postopka v upravnem sporu.
dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – trditveno in dokazno breme
Po presoji Vrhovnega sodišča revident v reviziji ni izkazal pogojev za dovoljenost revizije, ki jih določa drugi odstavek 83. člena ZUS-1. S trditvijo, da gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, brez obrazložitve, katero je to pravno vprašanje, revident revizije ne more utemeljevati. Sicer pa je bilo v identičnih zadevah, ki so se nanašale na denacionalizacijo kapitala, vloženega v N.N., že odločeno v več primerih.
priznanje tuje sodne odločbe - javni red - načelo kontradiktornosti - italijansko procesno pravo
Skladno s 106. italijanskega Civilnega procesnega zakonika lahko vsaka stranka pozove v pravdo tretjega, s katerim naj bi bila po njenem zatrjevanju njena zadeva na določen način povezana ("al quale ritiene commune la causa, o dal quale pretende essere garantita"). Posledica ni le ta, da tožena stranka in (z njene strani) pozvani tretji, na katerega se tožba samodejno razširi, nasproti tožeči stranki naknadno postaneta sospornika, temveč tudi ta, da med toženo stranko in tretjim nastane pravda z možnostjo nujnega medsebojnega uveljavljanja zahtevkov (nasprotnih zahtevkov). To pomeni, da priznanje tuje sodbe, ki je bila izdana v skladu s procesnimi možnostmi po italijanskem pravu, samo po sebi ne poraja nobenega učinka zoper pravni red Republike Slovenije.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija iz razlogov smotrnosti - drugi tehtni razlogi
Tožeča stranka zahteva plačilo odškodnine, pri čemer zatrjevano škodno dejanje izpeljuje iz domnevno nepravilne sodbe, ki jo je izdalo ravno sodišče, pri katerem vlaga odškodninsko tožbo. Da ne bi bil v javnosti morebiti ustvarjen videz pristranskosti, je Vrhovno sodišče ugodilo predlogu tožeče stranke za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.