CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - ZAVAROVANJE TERJATEV
VS0010975
ZIZ člen 59, 60, 64, 64/1, 65, 65/3, 239, 243, 244, 244/1. ZTLR člen 33.SPZ člen 49.OZ člen 5.
načelo zaupanja v zemljiško knjigo - izločitvena tožba - vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - zastavna pravica na nepremičnini - tožba na nedopustnost zavarovanja - zavarovanje terjatve z zastavno pravico na nepremičnini - pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice - lastninska pravica v pričakovanju - pridobitev zastavne pravice z vknjižbo v postopku zavarovanja - načelo vestnosti in poštenja
Tožnica je svojo „solastninsko pravico na nepremičnini“ (pravilneje pravico, ki preprečuje zavarovanje) dokazala s predložitvijo prodajnih pogodb, iz katerih izhaja, da se lahko vpiše v zemljiško knjigo, z nastopom posesti na nepremičnini ter dejstvom, da je solastninsko pravico poskušala vpisati v zemljiško knjigo, kar potrjuje, da so lastninska upravičenja zemljiškoknjižnega lastnika K. N. prešla na kupca M. in nato na tožnico M. Ma. Slednja sicer res ni vpisana v zemljiško knjigo kot lastnica, vendar ima na podlagi pridobljenih upravičenj t.i. lastninsko pravico v pričakovanju.
Tožnici tudi ni očitati pasivnosti glede vpisa pravice v zemljiško knjigo, saj je toženko seznanila z izvenknjižnim stanjem pravic, s tem pa pokazala zadostno mero skrbnosti, da zemljiškoknjižno stanje uskladi z dejanskim.
Toženka je ravnala nepošteno, ko je kljub temu, da je bila seznanjena, da dejansko stanje lastništva nepremičnine ne ustreza zemljiškoknjižnemu stanju ter da se tožnica poskuša vknjižiti v zemljiško knjigo, ali povedano drugače, ko je kljub temu, da je vedela za obstoj izvenknjižnih pravic tretjih, zahtevala sodno pridobitev zastavne pravice.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3, 89.ZUP člen 260, 260/1-4.
dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje
Zgolj revizijska navedba: „da gre za vprašanja, ali je dopis Območne geodetske uprave Celje z dne 13.2.2002 po svoji vsebini akt, ki bi lahko vplival na odločitev prvostopenjskega organa oziroma ali gre za obnovitveni razlog po 4. točki 260. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP)“, za dovolitev revizije na podlagi 2. točke navedenega odstavka 83. člena ZUS-1 ne zadošča, saj po mnenju revizijskega sodišča sama presoja navedenega obnovitvenega razloga ne more pomeniti pomembnega pravnega vprašanja, pa tudi ta dopis nima značaja akta o tem vprašanju. Prav tako revident ne obrazloži in ne pojasni, katere opravilne številke zadev se nanašajo na pomembno pravno vprašanje in na odstop od sodne prakse. Prav tako se revident le pavšalno sklicuje na zelo hude posledice za stranko (3. točka navedenega odstavka 83. člena ZUS-1), z navedbo: „da je izgubil 237 m2 stavbnega zemljišča“, kar ne obrazloži in ne izkaže kot razlog iz 3. točke 2. odstavka 83. člena ZUS-1.
dovoljenost revizije – pravno vprašanje, ki je bistveno za odločitev - odstop od sodne prakse – zelo hude posledice za stranko - trditveno in dokazno breme
Ker revidentka ne zatrjuje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, po presoji Vrhovnega sodišča ni izkazala pogojev za dovolitev revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
ZGO člen 6, 7, 30, 61, 84. ZOR člen 154, 158, 192, 201. ZPP člen 39, 41, 41/2, 367, 367/2, 377.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - zavrženje revizije - odgovornost izvajalca gradbenih del - odgovornost naročnika del - nesreča pri delu - varstvo pri delu - deljena odgovornost - povrnitev nepremoženjske škode - duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - višina odškodnine - načelo individualizacije višine odškodnine - načelo objektivne pogojenosti višine denarne odškodnine - posredni oškodovanci - smrt moža in očeta
Poleg izvajalca del je za škodo odgovoren tudi drugi toženec kot investitor oziroma naročnik. Ugotovljeno je, da je bilo v okviru pogodbe med investitorjem in izvajalcem predvideno ne samo čiščenje in izolacija, temveč tudi rušenje vmesne stene. To pa je pomembno za odgovornost drugega toženca, ki je bil glede na obseg rekonstrukcijskih del dolžan predhodno pridobiti gradbeno dovoljenje, ustrezno projektno dokumentacijo in poskrbeti za nadzor, kar vse pa je bilo opuščeno.
ZSR (1974) člen 4, 4/1, 4/2. ZSR (1982) člen 4, 4/1, 4/2, 50.SZ člen 147, 147/1.
sklenitev najemne pogodbe za stanovanje – nezakonita vselitev – stanovanjska pravica – stanovanjski prostori – začasni objekt – definicija stanovanja
Tožnica ni nikoli pridobila stanovanjske pravice, saj se je leta 1981 vselila v prostore v začasnem objektu, ki se po drugem odstavku 4. člena ZSR niso šteli za stanovanje. Zato neutemeljeno zahteva sklenitev najemne pogodbe za stanovanje po 147. členu SZ.
denacionalizacija – dovoljena revizija - upravičenec – cerkvene pravne osebe – pravno nasledstvo cerkvene pravne osebe
Po 14. členu ZDen ima položaj denacionalizacijskega upravičenca pri vračanju podržavljenega premoženja lahko le tisti cerkveni pravni subjekt, ki je bil ob podržavljenju lastnik premoženja in je ob uveljavitvi ZDen dne 7.12.1991 deloval na območju Republike Slovenije.
Ne gre za spremembo obtožbe, če državni tožilec v abstraktnem opisu dejanja doda nevarnost orodja, s katerim se lahko telo hudo poškoduje, oslabljenost oškodovančevega dela telesa in prizadetost njegove zunanjosti. Za spremembo obtožbe gre le, če s konkretizacijo dejanskih okoliščin (da je lopata nevarno orodje in da ima oškodovanec brazgotino na čelu kot trajno prizadetost njegove zunanjosti) spremeni dejanski opis.
enotno dovoljenje za gradnjo – dostop do parcele – pravica graditi
Dejstvo, da je bila z občinskim odlokom parcela opredeljena kot javna pot, na lastništvo le-te ne vpliva. Če gre za omejitve lastninske pravice v javno korist, se po 69. členu Ustave RS lastninska pravica lahko odvzame ali omeji le proti nadomestilu v naravi ali proti odškodnini pod pogoji, ki jih določa zakon.
ZKP člen 236, 237, 340, 371, 371/1-8, 372, 372/1-5.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - zaslišanje privilegirane priče - oprostitev dolžnosti pričanja - branje zapisnika o izpovedbi privilegirane priče
Prejšnja izpovedba privilegirane priče, ki se je nato sklicevala na privilegij, da ne priča, se lahko prebere tudi brez soglasja strank in se sodba lahko opre na prebrano izpovedbo.
CZ člen 6, 154, 154/5.ZCS-1 člen 2, 12, 12/1-12.ZUP člen 260, 260/1-1, 260/1-5, 263, 263/2.ZUS-1 člen 75, 75/2, 85, 85/1.
obnova upravnega postopka po uradni dolžnosti – subjektivni rok za obnovo - ponarejeno potrdilo o poreklu – nova dejstva in novi dokazi – sojenje brez glavne obravnave – bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu
Ker je v obravnavani zadevi odločilno samo to, ali je utemeljena obnova postopka (gre zgolj za presojo izpolnjevanja zakonskih pogojev za uporabo izrednega pravnega sredstva), niso relevantni ugovori tožeče stranke, ki se nanašajo na kršitev načela zaslišanja stranke. V obnovi po uradni dolžnosti se postopek začne po uradni dolžnosti in se razmerje med organom in stranko vzpostavi šele s sklepom o obnovi, zato pred tem ni mogoče sodelovanje stranke v postopku. Tožeča stranka pa bo lahko v obnovljenem postopku v celoti uveljavljala ugovore in predlagala vse dokaze za obrambo svojih pravic.
dovoljenost revizije - zavrženje revizije - nediferencirana vrednost spornega predmeta - primarni in podrejeni tožbeni zahtevek - več zahtevkov na različnih pravnih in dejanskih podlagah - navedba vrednosti spornega predmeta
Če gre za tožbo z več zahtevki, ki temeljijo na različnih pravnih in dejanskih podlagah, mora stranka navesti vrednost spornega predmeta za vsakega od zahtevkov posebej. Navedba ene same vrednosti spornega predmeta ne zadošča za dovoljenost revizije. Navedeno velja tako za podrejeni zahtevek kot tudi za primarni zahtevek, ki je v resnici sestavljen iz dveh nedenarnih zahtevkov, ki slonita na različnih pravnih in dejanskih podlagah.
privatizacija stanovanj – dolžnost sklenitve prodajne pogodbe – rok za vložitev tožbe - zastaranje – drugo primerno stanovanje - zloraba ali izigravanje zakona
Kljub netočnim informacijam s strani uslužbencev tožene stranke glede teka denacionalizacijskega postopka, je tožnica že takrat razpolagala z možnostjo sodnega uveljavljanja svojih pravic, saj tožena stranka v zakonsko predvidenem roku 30 dni ni decidirano odgovorila na tožničino zahtevo. Sicer pa je formalni razlog za zavrnitev tožničine zahteve predstavljala celovita prenova, ki je imela podlago v Odloku Občine ... in od 22.8.1994 je takratna Občina ... nase prevzela obveznost zagotovitve drugega primernega stanovanja, v kolikor bi tožnica to tudi zahtevala.
izredna omilitev kazni – nove olajševalne okoliščine – rojstvo otrok, za katere mora obsojeni skrbeti
Novo dejstvo, da je obsojeni dolžan skrbeti za varstvo, vzgojo in preživljanje dveh otrok, je takšne narave, da bi očitno pripeljalo do milejše obsodbe, če bi ga sodišče pri odmeri kazni lahko upoštevalo.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS1009516
ZMZ člen 17, 19, 21, 24, 24/1-2, 24/1-3, 28, 75, 119. ZUS-1 člen 2, 2/1, 51, 51/2, 52, 74, 74/1. ZSOVA člen 2, 6, 7. Ženevska konvencija člen 12.
azil - status begunca - preganjanje - subsidiarna zaščita - utemeljeno tveganje, da utrpi resno škodo
Tožena stranka s tem, ko izrecno ugotavlja, da je bil tožnik preganjan v PMR kot delu ozemlja Moldavije, priznava tak status kot subjektom preganjanja posredno, torej tudi organom PMR, kar pa bi bilo lahko v obravnavanem primeru relevantno le, če bi bil tožnik moldavski državljan ali pa oseba brez državljanstva. Ker pa je tožnik ukrajinski državljan, ki ne uveljavlja preganjanja tudi v matični državi, temveč le v PMR, zato tudi po presoji pritožbenega sodišča ne izpolnjuje pogojev za priznanje statusa begunca kot tudi ne tožnici, ki svoji prošnji utemeljujeta z razlogi tožnika.
Odmera odškodnine ne more odraziti zgolj oškodovančevega individualnega vrednotenja konkretnih posledic. Pomembno je, da ima omenjeno načelo korektiv v načelu objektivne pogojenosti višine odškodnine.
Trditveno in dokazno breme za dovolitev revizije je na revidentu. Pavšalna navedba vrednosti spora (pcto) ne zadošča za dovolitev revizije po 1. točki 2. odstavka 83. člena ZUS-1. Pomembno pravno vprašanje se mora nanašati na vsebino zadeve (2. točka 2. odstavka 83. člena ZUS-1).
ZOR člen 154, 154/1, 154/2, 200, 203.ZPP člen 286, 286/1, 286/2, 286/3, 286/4, 339, 339/1, 370, 370/1-2.
telesne bolečine - strah - odgovornost za škodo od nevarne stvari - povrnitev nepremoženjske škode - višina denarne odškodnine - trditveno breme - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - odgovornost delodajalca - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pojem nevarne stvari - padec na mokrih in spolzkih notranjih stopnicah - marmor kot talna obloga - navajanje dejstev po prvem naroku za glavno obravnavo - sankcije za nespoštovanje eventualne maksime - sprememba sodbe
Hoja po stopnicah pomeni vsakodnevno aktivnost, zato ne pomeni nevarne dejavnosti, same stopnice pa tudi ne nevarne stvari. V določenih okoliščinah lahko sicer stvar postane nevarna, vendar to narave odgovornosti ne spreminja. Treba pa je ugotoviti, ali je takšna povečana nevarnost posledica nedopustnega ravnanja ali ne.
Zakonodajalec je z ZPP v letu 1999 uveljavil t.i. eventualno maksimo, vendar pa ni v celoti izpopolnil sistema sankcij v primeru njene kršitve. Ugotovitve in zaključki sodišč povsem nedvoumno omogočajo sklepanje, v kakšni meri je predložen (in nepravilno upoštevan) dokaz vplival na odločitev. Procesna situacija je tako podobna tisti iz 2. točke 358. člena ZPP, ki je podlaga za spremembo s tako napako obremenjene sodbe.