CZ člen 6, 154, 154/5.ZCS-1 člen 2, 12, 12/1-12.ZPP člen 70, 70/1-6, 72, 72/2.ZUP člen 260, 260/1-1. 260/1-5, 263, 263/2.ZUS-1 člen 75, 75/2, 85, 85/1.
obnova upravnega postopka po uradni dolžnosti – ponarejeno potrdilo o poreklu – subjektivni rok za obnovo – nova dejstva in novi dokazi – glavna obravnava
Ker je v obravnavani zadevi odločilno samo to, ali je utemeljena obnova postopka (gre zgolj za presojo izpolnjevanja zakonskih pogojev za uporabo izrednega pravnega sredstva), niso relevantni ugovori tožeče stranke, ki se nanašajo na kršitev načela zaslišanja stranke. V obnovi po uradni dolžnosti se postopek začne po uradni dolžnosti in se razmerje med organom in stranko vzpostavi šele s sklepom o obnovi, zato pred tem ni mogoče sodelovanje stranke v postopku. Tožeča stranka pa bo lahko v obnovljenem postopku v celoti uveljavljala ugovore in predlagala vse dokaze za obrambo svojih pravic.
enotno dovoljenje za gradnjo – vpliv hrupa na okolje
Ne drži, da sodišče prve stopnje ni dalo konkretnih odgovorov glede spornih dejstev. Prvostopno sodišče se je strinjalo s stališči tožene stranke, ki pa jih v izpodbijani sodbi ni ponavljalo, temveč se je na njih skladno z 2. odstavkom 67. člena ZUS sklicevalo. Ob tem pa je podalo še dodatna pojasnila k tožbenim ugovorom, ki jih tožnika ponavljata tudi v pritožbi.
Ugovori v zvezi z vložitvijo (neposredne) obtožnice so predmet presoje v postopku odločanja o ugovoru zoper obtožnico, ne pa v postopku odločanja o pritožbi zoper sklep o priporu.
kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – goljufija – zakonski znaki kaznivega dejanja – opis kaznivega dejanja v izreku sodbe – predpogodba - razlogi o odločilnih dejstvih
Opis obsojenčevega dejanja v izreku sodbe, da je obsojenec sklenil predpogodbo za prodajo stanovanja, v kateri je lažno zagotavljal, da je lastnik stanovanja in da je stanovanje prosto bremen, čeprav kupnine zanj takrat še ni odplačal, s čimer je oškodovanca zapeljal, da mu je plačal kupnino, čeprav obsojenec ni imel namena, da nanj prenese lastništvo stanovanja, vsebuje vse znake kaznivega dejanja goljufije.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2004347
ZKP člen 355, 355/2, 371, 371/2, 420, 420/2, 427.KZ člen 3.
dokazna ocena - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev – kršitev kazenskega zakona – časovna veljavnost kazenskega zakona – uporaba milejšega zakona – blanketna norma
Sprememba dopolnilne norme ne vpliva na pravno oceno obstoja kaznivega dejanja pri tistih blanketnih kazenskopravnih normah, pri katerih je že ob sami označbi dopolnilne norme mogoče predvideti, da gre za napotitev na spreminjajočo in vsakokratnim razmeram prilegajočo se normo z drugega pravnega področja.
Pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo je potrebno upoštevati poleg oškodovančevega individualnega vrednotenja konkretnih posledic tudi načelo objektivne pogojenosti.
povrnitev nepremoženjske škode – višina denarne odškodnine - načelo individualizacije odškodnine - načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine – pravno priznana škoda - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi začasno zmanjšane življenjske aktivnosti – duševne bolečine zaradi skaženosti - strah – telesne bolečine - dovoljenost revizije zoper sklep o stroških – zavrženje revizije
Izjemnost pravne priznanosti začasnega zmanjšanja življenjske aktivnosti pomeni, da mora biti zmanjšanje življenjske aktivnosti zelo močne intenzivnosti, daljšega trajanja, ali pa da morajo biti podane posebne (neobičajne) okoliščine.
Pri prisoji odškodnine za duševne bolečine zaradi skaženosti mora sodišče poleg subjektivnih kriterijev (vpliva spremembe zunanjosti, njene opaznosti in obsega na psihično ravnovesje) upoštevati tudi objektivne kriterije (v kakšni meri oškodovančeva sprememba zunanjosti povzroča zgražanje, pomilovanje, neugodne občutke in druge negativne reakcije okolice).
revizija – dovoljenost revizije – zavrženje revizije – premoženjski spor – vrednost spornega predmeta
Ker se tožničin zahtevek, ki je bil s pravnomočno sodbo v celoti zavrnjen, ne nanaša na denarni znesek, je odločilna vrednost spornega predmeta, ki jo je tožeča stranka navedla v tožbi (drugi odstavek 44. člena ZPP).
Ker se izrečena stranska kazen zaradi zastaranja ne sme več izvršiti, tožnik nima več pravno varovanega interesa, da izdano odločbo izpodbija. To pa velja tudi v primeru, da je bila izrečena stranska kazen izvršena že pred nastopom zastaranja izvršitve. Revizijsko sodišče je tako revizijo, za katero revident nima pravnega interesa, na podlagi 89. člena ZUS-1 zavrglo kot nedovoljeno.
ZUS-1 člen 22, 22/2, 83, 83/3, 89.ZPP člen 86, 86/4.
revizija - dovoljenost revizije – postulacijska sposobnost
Glede na to, da je v tem primeru vložila revizijo tožeča stranka sama in v njej niti ne zatrjuje, da bi imela opravljen pravniški državni izpit, niti o tem ne predloži nobenega dokaza, nima postulacijske sposobnosti za revizijo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0010971
ZPP člen 319, 319/3, 367, 367/2, 377.ZOR člen 154, 154/1, 266, 266/4.
pobot v pravdi – dovoljenost revizije – vrednost spornega predmeta – zavrženje revizije – povrnitev premoženjske škode – nemožnost uporabe poslovnega prostora – kršitev najemne pogodbe odpoved najemna - obseg odškodnine – razumni ukrepi za zmanjšanje škode
Kadar sodišče zaključi, da obstoji tožnikova terjatev, toženčeva pa ne, ne izda odločbe o pobotu, pač pa tožbenemu zahtevku ugodi in ugotovi, da toženčeva terjatev ne obstoji.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti
Stališče, ki ga pritožbeno sodišče zavzame pri odločanju o pravnih sredstvih v nobenem primeru ne more predstavljati utemeljenega razloga za delegacijo.
zastaranje odškodninske terjatve za nepremoženjsko škodo - subjektivni zastaralni rok - zaključenost zdravljenja
Obseg nepremoženjske škode, izvirajoče iz telesnih poškodb, je znan, ko je končano tisto zdravljenje, od katerega je realno pričakovati odpravo ali zmanjšanje škode (telesnih bolečin, zmanjšanja življenjskih aktivnosti ...), stanje oškodovanca pa je stabilizirano. Zato ni pomembno, da morebiti posamezni medicinski postopki oziroma ukrepi, za katere ni ugotovljeno realno pričakovanje, da bodo imeli za posledico spremembo oškodovančevega stanja, še niso zaključeni.
Za pogodbo o leasingu je značilna prepustitev rabe določene stvari proti plačilu.
Iz določb tožnikovih Splošnih pogojev ne izhaja, da je dobava predmeta leasinga stvar odnosa med leasingojemalcem in dobaviteljem ter da leasingodajalec za dobavo predmeta leasinga leasingojemalcu ne odgovarja.
ukrep gradbenega inšpektorja – skladnost gradnje z gradbenim dovoljenjem
Zakon o graditvi objektov v 3. alinei 89. člena med drugim določa, da inšpektor za graditev nadzoruje, ali se dela izvajajo v skladu z izdanim gradbenim dovoljenjem ali odločbo o dovolitvi priglašenih del po predpisih o urejanju prostora. Pravilna je zato presoja sodišča prve stopnje in tožene stranke, da tožnici nista sledili pogojem gradnje, določenim v gradbenem dovoljenju, zaradi česar je bilo pravilno odrejeno, da se nepravilnosti odpravijo.
Sodba Okrožnega sodišča v Celju z dne 19.5.2005 opr. št. P 375/98 ne predstavlja novega dejstva, saj je tožnica že pred vložitvijo tožbe v obravnavani zadevi vedela, da je v zadevi opr. št. P 375/98 sporna njena aktivna legitimacija. To okoliščino je v pravdi, katere obnovo predlaga, tudi že uveljavljala, saj je kot dejansko podlago tožbe navedla prav napačno ravnanje njenih odvetnikov pri določitvi tožnika v zadevi opr. št. P 375/98. Poleg tega je bila navedena sodba izdana po zaključku glavne obravnave v tej zadevi, tako da njena pravnomočnost ne predstavlja dejstva, ki bi nastalo pred koncem glavne obravnave.
Po tretjem odstavku 83. člena ZUS-1 revizija ni dovoljena, če jo vloži nekdo, ki nima te pravice. Tožnik je revizijo vložil sam, pri tem pa ni izkazal in tudi ne navajal, da ima opravljen pravniški državni izpit.
Substanciranje dokaznega predloga (določna navedba, ugotovitvi katerega dejstva dokaz služi in v čem je pravna relevantnost tega dejstva) je del dokaznega bremena stranke in je podvrženo omejitvam iz 286. člena ZPP.
denacionalizacija - solastništvo podržavljenih nepremičnin – enotno sosporništvo - učinek vložene pritožbe za druge upravičence – odločanje v okviru zahtevka
Solastniki podržavljenih nepremičnin, ki so predmet denacionalizacijskega postopka, so glede na določbe ZDen samostojni upravičenci do denacionalizacije, vsak za svoje podržavljeno premoženje oziroma svoj idealni solastninski delež na podržavljeni nepremičnini ter se o denacionalizaciji za vsakega od njih odloča v odvisnosti od tega, ali je vložil zahtevo za denacionalizacijo, izkazal upravičenost do denacionalizacije ter glede na njegova procesna dejanja v postopku, ki učinkujejo le zanj. Njihove pravice so, kot to velja tudi za solastninske deleže, individualne, čeprav izvirajo iz idealnih deležev na istem premoženju.