Podpisana vročilnica je javna listina, ki ustvarja izpodbojno domnevo, da je naslovnik prejel sodno pisanje, in to takrat, kot je to navedeno na vročilnici. Toženec je v dokaz svojih navedb, da je sporno vročilnico podpisal njegov oče, predlagal, da sodišče primerja njegov podpis s podpisom njegovega očeta, vendar pa nižji sodišči nista ravnali napak, ko tega nista izvedli. Ugotavljanje pristnosti podpisa je namreč delo izvedenca grafologa, saj je potrebno strokovno znanje, ki ga sodišče nima.
Za odločitev o zahtevku za razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju niso relevantne le razmere od sklenitve pogodbe do vložitve tožbe, ampak tudi razmere po vložitvi tožbe.
Pravica do izpodbijanja zunaj stečaja je vezana le na tista pravna dejanja dolžnika, s katerimi so bili oškodovani upniki glede terjatev, ki so zapadle v plačilo. Smisel takšne zakonske ureditve je v tem, da se tovrstno varstvo upnikov omejuje glede njihovih že nastalih terjatev, pri čemer je izključeno varstvo bodočih terjatev. Po drugi strani pa se za takšno terjatev ne zahteva izvršilni naslov, temveč zadošča, da je ta zapadla v plačilo.
stvarna pristojnost okrožnega sodišča - zahteva za varstvo zakonitosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - odločanje v zadevi iz pristojnosti drugega sodišča
Vrednost spornega predmeta obravnavane zadeve presega 8.345,86 EUR, prav tako ne gre za spor iz drugega odstavka 30. člena ZPP, pristojnosti okrajnega sodišča pa tudi ne utemeljuje 57. člen ZPP, na katerega se sklicujeta tožnika. Navedeno pomeni, da bi se moral konkretni spor obravnavati pred okrožnim sodiščem.
Toženčeva zaveza v menični izjavi za izpolnitev obveznosti, ki v času podpisa menične izjave še niso nastale, je veljavna, saj se bianco menice v poslovni praksi uporabljajo prav za zavarovanje prihodnjih terjatev, katerih obseg in vsebina v času izdaje menice še nista določena.
obnova postopka – nova dejstva in novi dokazi – sprememba tožbene podlage – dobrovernost posesti
Kadar se zahteva obnova postopka iz razloga po 10. točki 394. člena ZPP, je odločitev odvisna od vpliva, ki bi ga dejstva in dokazi iz predloga za obnovo postopka utegnili imeti na dotlej ugotovljeno dejansko podlago sodne odločbe. Če je ta tolikšen, da bi to lahko imelo za posledico vsebinsko spremembo odločbe v korist predlagatelja, sodišče postopek obnovi, sicer ne. Vendar to ne pomeni, da je v predlogu za obnovo postopka dopustno uveljavljati vsakršna (nova) dejstva, tudi taka, ki z v postopku do pravnomočnosti ugotovljeno dejansko podlago niso v neposredni zvezi in ki dejansko podlago tožbenega zahtevka zastavljajo povsem na novo.
Tožnica za razsojo odločilnega dejanskega substrata s sklicevanjem na pravnoposlovno pridobitev lastninske pravice ne dopolnjuje, spreminja, temveč skup odločilnih dejstev, na katerih je temeljila pravnomočna odločitev, nadomešča z novimi, drugačnimi dejstvi, ki na novo zastavljajo torišče spora in za razsojo v zadevi terjajo uporabo drugačnih materialnih norm. To pa presega namen in vsebino obravnavanega izrednega pravnega sredstva.
povrnitev nepremoženjske škode – višina denarne odškodnine - duševne bolečine zaradi kršitve pravic osebnosti – imisije zaradi povečanega prometa – pravica do zdravega življenjskega okolja
Dejstvo, da tožniki zaradi neprestanega hrupa, vibracij in onesnaženega ozračja, ki je posledica bistveno povečanega prometa po ulici, ob kateri živijo, trpijo zaradi nespečnosti, utrujenosti in motenj duševnega ravnovesja, utemeljuje prisojo odškodnine za duševne bolečine za kršitev osebnostne pravice do zdravega življenjskega okolja.
ničnost pogodbe zaradi podlage - kavza - kršitev moralnih pravil
Ničnost pogodbe je praviloma vezana na nedopustnost njene podlage (kavze). Zato je treba tudi nemoralnost ravnanja stranke pogodbenega razmerja upoštevati v okviru pogodbene podlage.
ZDen člen 3, 4, 5, 56, 56/1, 56/2.ZPP člen 377, 381, 384/1.ZIZ člen 10, 10/1.
denacionalizacija - kupna pogodba - časovne meje denacionalizacije - dovoljenost revizije zoper sklep - sklep o napotitvi na pravdo - začasna odredba
Ker gre v obravnavani zadevi za klasično kupno pogodbo iz leta 1966, za katero ni bil podlaga nobeden od predpisov iz 3. in 4. člena ZDen, za zahtevo za denacionalizacijo velja splošna časovna meja, torej Ustava iz leta 1963. Ta pogoj ni bil izpolnjen, zato je bila odločitev o neutemeljenosti zahteve materialnopravno pravilna.
Sklep nepravdnega sodišča o napotitvi na pravdo ni sklep, s katerim bi bil postopek pravnomočno končan v smislu prvega odstavka 384. člena ZPP. Res je sicer po drugem odstavku 56. člena ZDen zoper odločitev sodišča druge stopnje dovoljena revizija, vendar se ta določba glede na prvi odstavek istega člena nanaša samo na sodno odločbo, s katero je odločeno o denacionalizaciji, sklep glede napotitve na pravdo pa ni taka odločba. Enako velja za revizijsko izpodbijani sklep o začasni odredbi.
Po spremembi tožbe tožeča stranka vrednosti spornega predmeta ni navedla glede primarnega tožbenega zahtevka, ki je predmet odločitve v izpodbijani sodbi in s tem tudi predmet revizijskega izpodbijanja. V smeri opredelitve vrednosti spornega predmeta v zvezi z zahtevkom, ki je predmet revizijskega preizkusa, je bila pasivna tudi tožena stranka.
javno zbiranje ponudb za najem nepremičnin – akt poslovanja – akti, ki se lahko izpodbijajo v upravnem sporu
Akt poslovanja, ne glede na to, da v formalnem smislu vsebuje vse sestavine upravnega akta, ni mogoče šteti za upravno odločbo, četudi je po zunanji obliki sestavljen kot upravna odločba, vključno s pravnim poukom, ki napotuje na upravni spor, in ga ne bi bilo mogoče šteti za tako odločbo niti v primeru, da bi bil izdan v upravnem postopku.
ZUP člen 43, 43/2, 67, 67/2, 129.ZDRS člen 29.ZUS-1 člen 85, 85/2.
nepopolna vloga – poziv na dopolnitev - zavrženje
Ker tožnica v postavljenem roku ni dopolnila vloge v skladu z zahtevo organa prve stopnje, niti ni zaprosila za podaljšanje roka, je tudi po presoji sodišča prve stopnje organ prve stopnje ravnal pravilno, ko je vlogo tožnice zavrgel.
dovoljenost revizije – opredelitev vrednosti spornega predmeta – zavrženje revizije
Ustavno sodišče RS je odločilo, da ureditev ZPP, ki stranki ne omogoča, da bi se, kadar sodišče v primeru nenavedbe vrednosti spornega predmeta ne pozove tožnika k dopolnitvi tožbe, vrednost določila kasneje ni v neskladju z ustavo, zato tudi v tej zadevi neravnanje sodišča prve stopnje po 45. členu ZPP v revizijski fazi postopka ne more vplivati na to, da bi stranka naknadno pridobila pravico do revizije.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti na drugo manj obremenjeno stvarno pristojno sodišče - potni stroški strank
Nastanek potnih stroškov in izguba časa, povezana s potovanji na drugo sodišče, ne moreta biti utemeljen razlog za prenos pristojnosti v obravnavani zadevi, ko je bila pristojnost v skladu s 105.a členom ZS na drugo okrajno sodišče z območja istega višjega sodišča.
nedovoljenost revizije zaradi nedoseganja revizijskega praga
V premoženjskih sporih je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 4.172,92 EUR oziroma 1,000.000 SIT (drugi odstavek 367. člena ZPP). V konkretnem primeru vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe znaša 3.600 EUR in torej revizijski prag ni bil presežen, zato je revizija nedovoljena in jo je vrhovno sodišče zavrglo (377. člen ZPP).
V okviru odločitve o pravici do revizije je odločilna vrednost spornega predmeta, ki se nanaša le na vrednost glavnega zahtevka (prvi odstavek 39. člena ZPP). Zato navedba sporne vrednosti, ki jo je tožena stranka označila v reviziji, ne glede na svojo višino, ne more omogočiti ugotovitve, da je revizija, vložena le proti odločitvi o stranski terjatvi, dovoljena.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – dvom v nepristranskost sodnikov pritožbenega sodišča - sodnik kot priča
Razumnega dvoma v nepristranskost vseh pritožbenih sodnikov ne more vzbuditi okoliščino, da je bila v postopku na prvi stopnji zaslišana sodnica, ki je sedaj pritožbena sodnica, saj tožnik hkrati pojasnjuje, da ji pri sklepanju sedaj izpodbijanja sodne poravnave ne očita ničesar.
Taksni zavezanec ni plačal takse za sodbo in predlog za obnovo postopka po nalogu oziroma opominu v 15-dnevnem roku, zato je sodišče pravilno odločilo, da mora poleg neplačane takse za sodbo in predlog za obnovo postopka plačati še 50% pribitka kot kazensko takso. Stranka lahko zahteva pri sodišču, ki je odločalo na prvi stopnji, na podlagi 32. člena v zvezi z 32.a členom in 34. členom ZST vrnitev polovice plačane takse za vlogo, ki je bila zavržena, v 60 dneh od dneva, ko je bila taksa plačana in to ni predmet pritožbenega postopka. Ker je sodišče prve stopnje pravilno odmerilo višino sodne takse, jo je tožeča stranka dolžna plačati, nato pa bo lahko zahtevala povrnitev dela plačane takse iz naslova zavrženja predloga za obnovo postopka.