ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-13, 354, 354/2, 354/2-13. ZDR člen 30, 31.
nezakonito prenehanje delovnega razmerja - reparacija - začasno presežni delavec
Če je bil delavec v času nezakonitega prenehanja delovnega razmerja v letu 1992 zakonito opredeljen za začasni presežek in je izkazano, da tudi v času nezakonitega prenehanja delovnega razmerja zanj ne bi bilo dela, ima iz naslova reparacije za čas od prenehanja delovnega razmerja do vrnitve na delo po pravnomočni sodni odločbi v letu 1997 pravico do nadomestila plače, kot bi pripadalo delavcu na čakanju, saj je bil zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja iz naslova plače oškodovan le v tem obsegu.
izvršba na plačo - omejitve izvršbe - plača - preživnina
Odločitev, da je nezarubljivi del plače ustrezno višji v primeru, če ima dolžnik, katerega plača se rubi, zakonite preživninske obveznosti, se opravi na ugovor dolžnika (ugovorni razlog iz 7. točke 1. odst. 55. čl. ZIZ).
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Trditve o tem, da je znesek neutemeljen, oziroma da ugovarja zaradi poplačila celotnega dolga, so namreč presplošne, da bi jih bilo mogoče upoštevati. Dolžnik namreč ne pove, zakaj je znesek neutemeljen, niti zakaj ga ni dolžan plačati v celoti. V dokaz svojih trditev pa tudi ni predložil oziroma predlagal nobenega dokaza (2. odst. 53. člena ZIZ). Zato je ugovor neobrazložen in ga je sodišče prve stopnje pravilno štelo za neutemeljenega.
Če tožnica ni izkazala za verjetno, da v postopku na prvi stopnji iz opravičenih razlogov ni založila zneska, potrebnega za stroške v zvezi z izvedbo predlaganega dokaza (izvedenca), ne more v pritožbi uspešno predlagati, naj se ta dokaz izvede (2. odst. 352. čl. ZPP/77). Ker zaradi neplačila predujma sodišče prve stopnje ni dopustilo dokaza z izvedencem, s tem ni bistveno kršilo določbe pravdnega postopka. >
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik v ugovoru sicer navaja nekatera dejstva, ki bi utegnila pomeniti ugovorni razlog v smislu 55. čl. ZIZ, vendar za svoje trditve ne predlaga nobenih dokazov.
Le trditve o obstoju možnosti, da lahko tožena stranka garažni boks odtuji ali obremeni ne kažejo na potrebo po zavarovanju terjatve na vrnitev le-tega z začasno odredbo. Brez konkretnejšega zatrjevanja in dokazovanja, da bo tožena stranka dejansko odtujila ali obremenila garažni boks ni izkazana tista nevarnost, ki je predpisana in je sicer objektivna.
Sodišče prve stopnje je toženi stranki na prošnjo dalo dodatni rok za odgovor na tožbo in ker tudi v tem roku ni vložila odgovora, spremenjeni pa so bili tudi pogoji, ki jih določa 318. člen ZPP, je utemeljeno izdalo zamudno sodbo.
ZIZ člen 143, 143. ZPP člen 22, 22/2, 24, 24/1, 22, 22/2, 24, 24/1.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - Izključna krajevna pristojnost - predhodni preizkus tožbe
ZPP sodišču ne daje možnosti, da bi se lahko v kateri koli fazi postopka izreklo za krajevno nepristojno. S tem, da je sodišče obravnavalo upnikovo vlogo, ne da bi se ob predhodnem preizkusu izreklo za krajevno nepristojno, je sprejelo svojo krajevno pristojnost, ki je sedaj ne more (več) odkloniti.
Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) št. 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 8, 8/3. ZPP (1977) člen 282, 369. ZDR člen 106. ZTDR člen 83.
pravica do sodnega varstva - rok za vložitev tožbe - molk organa
Delavec ima pravico in dolžnost, da uveljavlja svoje pravice v rokih, ki so zakonsko določeni oz. v primernih rokih. V nasprotnem primeru se z nerazumnim podaljševanjem rokov zmanjšuje pravna varnost. Zahteva po upoštevanju razumnih rokov izhaja tudi iz določbe 3. odst. 8. člena Konvencije MOD št. 158 o prenehanju delovnega razmerja, s tem, da se po tej določbi šteje, da delavec ne bo uveljavljal svoje pravice do pritožbe zoper prenehanje delovnega razmerja, če je ni uveljavil v določenem roku po prenehanju delovnega razmerja.
Dolžnik je v ugovoru zatrjeval, da so dobave po predloženih računih oziroma dobavnicah sporne, ker so na dobavnicah prevzem blaga potrdile njemu povsem nepoznane osebe in ker dobavnice niso potrjene z njegovo štampiljko; smiselno torej, da blaga ni prejel. S tem je navedel razloge, zaradi katerih nasprotuje izvršbi. Negativnega dejstva pa dolžnik ne more dokazati v smislu 2. odst. 53. člena ZIZ.
ZPP člen 496, 496/2, 497, 497/3, 496, 496/2, 497, 497/3.
napoved pritožbe - taksna oprostitev
Ker je tožena stranka lokalna samoupravna skupnost je po 11. čl. Zakona o sodnih taksah oproščena plačila sodnih taks, na njeno napoved pritožbi bi sodišče zato moralo izdati sodbo in ne pošiljati poziva na plačilo sodne takse.
Če stranka k pritožbi zoper sklep o tem, da se šteje pritožba za umaknjeno zaradi neplačila sodne takse po opominu, predloži dokaz o plačilu sodne takse, sodišče sklep o tem, da se šteje pritožba za umaknjeno, razveljavi in vrne zadevo v nov postopek.
S trditvijo, da bo dolžnik z začasno odredbo z blokado sredstev na računu do višine vtoževane terjatve utrpel samo neznatno škodo, ker ta denarna sredstva v bistvu niso njegova, ampak upnikova, upnik ni izkazal pogoja za izdajo začasne odredbe po 3. odst. 270. člena ZIZ.
S splošnimi trditvami, da je imel opravljeni posel napake (pri čemer naročnik ni navedel, kakšne napake so bile ugotovljene in da je o njih obvestil izvajalca) ni mogel uspeti z svojimi pravicami glede napak izvršenega dela.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-13, 354, 354/2, 354/2-13.
članstvo - odločilna dejstva
Obveznost plačila članarine izhaja iz članstva v eni od sekcij pri Gospodarski zbornici. Zato je odločilno za odločitev o tej obveznosti tudi raziskati in upoštevati pravila o načinu včlanjevanja in prenehanju članstva v sekciji.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Trditve, da je dolgovani znesek delno poravnal in se glede preostanka z upnikom dogovoril, da bo le-tega plačal naknadno, so presplošne, da bi jih bilo mogoče upoštevati. Dolžnik namreč ne pove niti kdaj niti v kakšni višini je dolg delno poravnal. Prav tako pa ne pove, kdaj sta z upnikom sklenila dogovor o odložitvi plačila preostanka zneska, kolikšen je preostanek dolga, niti do kdaj naj bi bil ta plačan. V dokaz svojih trditev pa dolžnik tudi ni predložil niti predlagal nobenega dokaza. Zato je ugovor neobrazložen in ga je sodišče prve stopnje pravilno štelo za neutemeljenega.
Opravičeni vzroki za zamudo procesnega dejanja so lahko le tiste okoliščine, ki jih stranka sama ni zakrivila. Pravdna dejanja, ki jh opravi v mejah pooblastila pooblaščenec (ali pa ne opravi) imajo enak pravni učinek, kakor, če bi jih opravila sama stranka (92. člena ZPP). Zato okoliščine, da je odvetnik tožeče stranke, prenesel pooblastilo za udeležbo na glavni obravnavi na drugega odvetnika, le-ta pa na tretjega odvetnika in razlogi slednjega za neudeležbo na naroku vse štejejo kot okoliščine na strani tožeče stranke, torej za dejanja same tožeče stranke.