ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Trditve, da je dolgovani znesek delno poravnal in se glede preostanka z upnikom dogovoril, da bo le-tega plačal naknadno, so presplošne, da bi jih bilo mogoče upoštevati. Dolžnik namreč ne pove niti kdaj niti v kakšni višini je dolg delno poravnal. Prav tako pa ne pove, kdaj sta z upnikom sklenila dogovor o odložitvi plačila preostanka zneska, kolikšen je preostanek dolga, niti do kdaj naj bi bil ta plačan. V dokaz svojih trditev pa dolžnik tudi ni predložil niti predlagal nobenega dokaza. Zato je ugovor neobrazložen in ga je sodišče prve stopnje pravilno štelo za neutemeljenega.
S trditvijo, da bo dolžnik z začasno odredbo z blokado sredstev na računu do višine vtoževane terjatve utrpel samo neznatno škodo, ker ta denarna sredstva v bistvu niso njegova, ampak upnikova, upnik ni izkazal pogoja za izdajo začasne odredbe po 3. odst. 270. člena ZIZ.
V postopkih za izdajo plačilnega naloga, kadar je sodba izdana s skrajšano obrazložitvijo (1. odst. 496. člena ZPP) sta procesni predpostavki za pritožbo, pravočasna napoved pritožbe in plačana sodna taksa za pritožbo.
Splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo člen 37, 38, 38-4.
odpravnina - osnova za odpravnino
Če je bilo v pogodbi o zaposlitvi določeno, da delavcu ob prenehanju delovnega razmerja pripada odpravnina v višini 24 povprečnih plač, ki jih je delavec prejel v zadnjih treh mesecih pred prenehanjem delovnega razmerja, ni mogoče v osnovo šteti tudi prejemke, ki jih je delavec v tem obdobju prejel iz naslova delitve dobička po 37. členu SKPG-90.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Trditve o tem, da je znesek neutemeljen, oziroma da ugovarja zaradi poplačila celotnega dolga, so namreč presplošne, da bi jih bilo mogoče upoštevati. Dolžnik namreč ne pove, zakaj je znesek neutemeljen, niti zakaj ga ni dolžan plačati v celoti. V dokaz svojih trditev pa tudi ni predložil oziroma predlagal nobenega dokaza (2. odst. 53. člena ZIZ). Zato je ugovor neobrazložen in ga je sodišče prve stopnje pravilno štelo za neutemeljenega.
izvršba na plačo - omejitve izvršbe - plača - preživnina
Odločitev, da je nezarubljivi del plače ustrezno višji v primeru, če ima dolžnik, katerega plača se rubi, zakonite preživninske obveznosti, se opravi na ugovor dolžnika (ugovorni razlog iz 7. točke 1. odst. 55. čl. ZIZ).
ZST člen 12, 12/3, 12, 12/3. ZPP člen 180, 180/2, 180, 180/2.
spor zaradi prenehanja delovnega razmerja - sodna taksa
Spor o zakonitosti pogojno izrečenega diciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja se šteje za spor o prenehanju delovnega razmerja delavca, v katerem delavec ne plačuje sodnih taks (3. odst. 12. čl. ZST).
ZIZ člen 143, 143. ZPP člen 22, 22/2, 24, 24/1, 22, 22/2, 24, 24/1.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - Izključna krajevna pristojnost - predhodni preizkus tožbe
ZPP sodišču ne daje možnosti, da bi se lahko v kateri koli fazi postopka izreklo za krajevno nepristojno. S tem, da je sodišče obravnavalo upnikovo vlogo, ne da bi se ob predhodnem preizkusu izreklo za krajevno nepristojno, je sprejelo svojo krajevno pristojnost, ki je sedaj ne more (več) odkloniti.
Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) št. 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 8, 8/3. ZPP (1977) člen 282, 369. ZDR člen 106. ZTDR člen 83.
pravica do sodnega varstva - rok za vložitev tožbe - molk organa
Delavec ima pravico in dolžnost, da uveljavlja svoje pravice v rokih, ki so zakonsko določeni oz. v primernih rokih. V nasprotnem primeru se z nerazumnim podaljševanjem rokov zmanjšuje pravna varnost. Zahteva po upoštevanju razumnih rokov izhaja tudi iz določbe 3. odst. 8. člena Konvencije MOD št. 158 o prenehanju delovnega razmerja, s tem, da se po tej določbi šteje, da delavec ne bo uveljavljal svoje pravice do pritožbe zoper prenehanje delovnega razmerja, če je ni uveljavil v določenem roku po prenehanju delovnega razmerja.
Dolžnik je v ugovoru zatrjeval, da so dobave po predloženih računih oziroma dobavnicah sporne, ker so na dobavnicah prevzem blaga potrdile njemu povsem nepoznane osebe in ker dobavnice niso potrjene z njegovo štampiljko; smiselno torej, da blaga ni prejel. S tem je navedel razloge, zaradi katerih nasprotuje izvršbi. Negativnega dejstva pa dolžnik ne more dokazati v smislu 2. odst. 53. člena ZIZ.
ZST člen 12, 12/3, 40, 40/3, 12, 12/3, 40, 40/3. ZPP člen 358, 358.
sodna taksa - spor zaradi prenehanja delovnega razmerja
Določba 3. odstavka 12. člena ZST velja tako za presojo zakonitosti odločbe delodajalca, kot tudi za zahtevek za reintegracijo, reparacijo oz. povračilo nekaterih drugih materialnih prikrajšanj zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja. Tožnik ni taksni zavezanec, tudi če zahtevek iz naslova odškodnine denarno opredeli.
Ker je sodišče prve stopnje v razlogih sodbe samo ugotovilo, da je obdolženec v resnici delal in ravnal po pooblastilu podjetja, za katerega je nabavil les (ki je bil kasneje samo deloma plačan), ni neupravično uporabil pravi pečat podjetja na akceptnem nalogu, s čimer naj bi storil kaznivo dejanje posebnega primera ponarejanja listin. Ker je bila torej protipravnost njegovega ravnanja izključena, je sodišče druge stopnje pritožbi njegove zagovornice ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je obdoženca iz razloga po 1. tč. 358. čl. ZKP oprostilo obtožbe za navedeno kaznivo dejanje.
Kadar sta pravdni stranki s pogodbo dogovorili arbitražno reševanje spora, se po 1. odst. 473. čl. ZPP sodišče izreče za nepristojno in zavrže tožbo, vendar le na toženčev ugovor. Tega pa mora podati toženec najpozneje na pripravljalnem naroku, če tega ni, pa na glavni obravnavni, preden se spusti v obravnavanje glavne stvari (2. odst. 473. čl. ZPP). Toženec pa je ugovor stvarne nepristojnosti tega sodišča v predmetnem sporu zaradi dogovorjenega arbitražnega reševanja spora prvič podal šele v pritožbi. Ker je glede na 2. odst. 473. čl. ZPP glede uveljavljanja takega ugovora prekludiran, njegovih pritožbenih ugovorov v tej smeri pritožbeno sodišče ni smelo več upoštevati. Načelo enakosti vseh upnikov, katerih terjatve so zapadle do začetka postopka prisilne poravnave (tako tistih, ki so se postopka prisilne poravnave udeležili, kot tudi tistih, ki v postopku prisilne poravnave svoje terjatve niso uveljavljali), narekuje tudi poplačilo upnikov skladno s pogoji sklenjene in potrjene prisilne poravnave. To pa pomeni, da je dolžnik dolžan upnikom poplačati v zmanjšanem znesku glede na zgoraj citirani določili 1. in 3. odst. 43. čl. ZPPSL le terjatve po stanju na dan začetka postopka prisilne poravnave in ne terjatve, kot jo je ugotovilo prvostopno sodišče v 3. točki izreka izpodbijane sodbe (z zamudnimi obrestmi do poplačila).
Upniku je bil (preko njegovega pooblaščenca) vročen sklep, s katerim mu je sodišče prve stopnje naložilo plačilo predujma za stroške za opravo izvršbe. Vendar upnik, kljub opozorilu na posledice, v postavljenem roku predujma ni založil. Zato je sodišča prve stopnje postopek na premičnine ustavilo.