sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neobrazložen ugovor - razmerje
Vse dolžnikove ugovorne trditve in predloženi dokazi se nanašajo na leti 1997 in 1998, torej na čas pred izdajo sodbe. Te razloge bi mogel in moral uveljavljati že v postopku, iz katerega izhaja pravnomočni izvršilni naslov, medtem ko z njimi v izvršilnem postopku, ki se vodi na podlagi izvršilnega naslova, ne more (več) uspeti.
Splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo člen 37, 38, 38-4.
odpravnina - osnova za odpravnino
Če je bilo v pogodbi o zaposlitvi določeno, da delavcu ob prenehanju delovnega razmerja pripada odpravnina v višini 24 povprečnih plač, ki jih je delavec prejel v zadnjih treh mesecih pred prenehanjem delovnega razmerja, ni mogoče v osnovo šteti tudi prejemke, ki jih je delavec v tem obdobju prejel iz naslova delitve dobička po 37. členu SKPG-90.
izvršba na plačo - omejitve izvršbe - plača - preživnina
Odločitev, da je nezarubljivi del plače ustrezno višji v primeru, če ima dolžnik, katerega plača se rubi, zakonite preživninske obveznosti, se opravi na ugovor dolžnika (ugovorni razlog iz 7. točke 1. odst. 55. čl. ZIZ).
ZST člen 12, 12/3, 40, 40/3, 12, 12/3, 40, 40/3. ZPP člen 358, 358.
sodna taksa - spor zaradi prenehanja delovnega razmerja
Določba 3. odstavka 12. člena ZST velja tako za presojo zakonitosti odločbe delodajalca, kot tudi za zahtevek za reintegracijo, reparacijo oz. povračilo nekaterih drugih materialnih prikrajšanj zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja. Tožnik ni taksni zavezanec, tudi če zahtevek iz naslova odškodnine denarno opredeli.
Vloga stranke, da naj se glavna obravnava preloži zaradi odsotnosti direktorja ne more predstavljati upravičenega razloga za preložitev glavne obravnave. Narok se vseeno opravi, če stranka ne pride na prvi narok za glavno obravnavo.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-13, 354, 354/2, 354/2-13.
članstvo - odločilna dejstva
Obveznost plačila članarine izhaja iz članstva v eni od sekcij pri Gospodarski zbornici. Zato je odločilno za odločitev o tej obveznosti tudi raziskati in upoštevati pravila o načinu včlanjevanja in prenehanju članstva v sekciji.
Čeprav je tožeča stranka v ugodu pritožbe navedla, da uveljavlja le pritožbena razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odst. 339. čl. ZPP in nepravilne uporabe materialnega prava, pa je z obrazložitve pritožbe dejansko uveljavljala pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zato teh pritožbenih razlogov sodišče druge stopnje ni moglo upoštevati.
Če tožnik v tožbi navedene kot toženo stranko osebo, ki ne obstaja več (neobstoječ subjekt) in nato sam navede kot toženo stranko osebo, ki je lahko pravdna stranka, gre za popravo tožbe in ne za spremembo tožbe.
Pravice in obveznosti pogodbenih strank so nastale s sklenitvijo dogovora o ureditvi medsebojnih pravic in obveznosti v zvezi z izločitve enega subjekta iz drugega in ne z delitveno bilanco, zato mora tožena stranka izpolniti z dogovorom prevzete obveznosti.
Opravičeni vzroki za zamudo procesnega dejanja so lahko le tiste okoliščine, ki jih stranka sama ni zakrivila. Pravdna dejanja, ki jh opravi v mejah pooblastila pooblaščenec (ali pa ne opravi) imajo enak pravni učinek, kakor, če bi jih opravila sama stranka (92. člena ZPP). Zato okoliščine, da je odvetnik tožeče stranke, prenesel pooblastilo za udeležbo na glavni obravnavi na drugega odvetnika, le-ta pa na tretjega odvetnika in razlogi slednjega za neudeležbo na naroku vse štejejo kot okoliščine na strani tožeče stranke, torej za dejanja same tožeče stranke.
Pogoj za obstoj zakonske domneve o umiku napovedi pritožbe je dejstvo, da stranka ni pravočasno plačala sodne takse za pritožbo, ne pa da o tem ni obvestila sodišča.
Sodišče prve stopnje je toženi stranki na prošnjo dalo dodatni rok za odgovor na tožbo in ker tudi v tem roku ni vložila odgovora, spremenjeni pa so bili tudi pogoji, ki jih določa 318. člen ZPP, je utemeljeno izdalo zamudno sodbo.
Če tožnica ni izkazala za verjetno, da v postopku na prvi stopnji iz opravičenih razlogov ni založila zneska, potrebnega za stroške v zvezi z izvedbo predlaganega dokaza (izvedenca), ne more v pritožbi uspešno predlagati, naj se ta dokaz izvede (2. odst. 352. čl. ZPP/77). Ker zaradi neplačila predujma sodišče prve stopnje ni dopustilo dokaza z izvedencem, s tem ni bistveno kršilo določbe pravdnega postopka. >
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik v ugovoru sicer navaja nekatera dejstva, ki bi utegnila pomeniti ugovorni razlog v smislu 55. čl. ZIZ, vendar za svoje trditve ne predlaga nobenih dokazov.
Le trditve o obstoju možnosti, da lahko tožena stranka garažni boks odtuji ali obremeni ne kažejo na potrebo po zavarovanju terjatve na vrnitev le-tega z začasno odredbo. Brez konkretnejšega zatrjevanja in dokazovanja, da bo tožena stranka dejansko odtujila ali obremenila garažni boks ni izkazana tista nevarnost, ki je predpisana in je sicer objektivna.
stroški - priznanje terjatve v stečajnem postopku - umik tožbe
Tožena stranka (v stečaju) ni upravičena do povračila stroškov za ugovor v pravdi, če je priznala tožnikovo terjatev v stečajnem postopku in je tožeča stranka tožbo zato umaknila.
V obravnavani zadevi je upnica vložila predlog za izvršbo na podlagi določbe 259. člena ZIZ, torej predlog za zavarovanje še ne zapadalih občasnih dajatev s predhodno odredbo. Sodišče prve stopnje pa je s sklepom o zavarovanju opr. št. Z 2000/00040-3, z dne 22.5.2000, kot pravilno opozarja dolžnik, izdalo sklep, kot pri zavarovanju z zastavno pravico na nepremičnini. S takšnim sklepom sodišče prve stopnje o predlogu upnice ni odločilo; za izdani sklep pa upnica predloga ni vložila. Sodišče prve stopnje je torej prekoračilo upničin predlog, dolžnik pa se v ugovoru sklicuje prav na to kršitev, zato je pritožbeno sodišče v skladu z določbo tretjega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 357. členom in 3. točko 365. člena ZPP ugovoru ugodilo in razveljavilo izpodbijani sklep.
Upnik v izvršilnem postopku na podlagi verodostojne listine je praviloma (glej 24. člen ZIZ) lahko le tisti, ki je v verodostojni listini označen kot upnik. Gre za procesno predpostavko za dovolitev izvršbe, saj o utemeljenosti predloga po materialnem pravu izvršilno sodišče niti ne sme odločati. Zato je potrebno predlog, ki ga vloži oseba, ki v verodostojni listini ni označena kot upnik, zavreči.