36. čl. ZPPSL je možno uporabiti samo za terjatve, nastale do začetka postopka prisilne poravnave. Pozneje nastale terjatve mora dolžnik poravnati v celoti, kot se glasijo, četudi je bila prisilna poravnava sklenjena in potrjena, saj se nanje določbe potrjene prisilne poravnave ne raztezajo.
Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) št. 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 8, 8/3. ZPP (1977) člen 282, 369. ZDR člen 106. ZTDR člen 83.
pravica do sodnega varstva - rok za vložitev tožbe - molk organa
Delavec ima pravico in dolžnost, da uveljavlja svoje pravice v rokih, ki so zakonsko določeni oz. v primernih rokih. V nasprotnem primeru se z nerazumnim podaljševanjem rokov zmanjšuje pravna varnost. Zahteva po upoštevanju razumnih rokov izhaja tudi iz določbe 3. odst. 8. člena Konvencije MOD št. 158 o prenehanju delovnega razmerja, s tem, da se po tej določbi šteje, da delavec ne bo uveljavljal svoje pravice do pritožbe zoper prenehanje delovnega razmerja, če je ni uveljavil v določenem roku po prenehanju delovnega razmerja.
Dolžnik je v ugovoru zatrjeval, da so dobave po predloženih računih oziroma dobavnicah sporne, ker so na dobavnicah prevzem blaga potrdile njemu povsem nepoznane osebe in ker dobavnice niso potrjene z njegovo štampiljko; smiselno torej, da blaga ni prejel. S tem je navedel razloge, zaradi katerih nasprotuje izvršbi. Negativnega dejstva pa dolžnik ne more dokazati v smislu 2. odst. 53. člena ZIZ.
Ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka v celoti umaknila tožbo je bila v nasprotju z vsebino vloge, s katero je tožeča stranka le delno umaknila tožbo.
Vprašanje, ali in kdaj postopek na ugotovitev neobstoja ločitvene pravice po 5.odst. 143.čl. ZPPSL v učinke "res transacta" posega tako, da je izven tistega, za kar je po 5.odst. 143.čl. ZPPSL predviden, je vsebinsko in ne formalno vprašanje. Zato je o njem treba odločiti s sodbo in ne s sklepom.
ZST člen 12, 12/3, 40, 40/3, 12, 12/3, 40, 40/3. ZPP člen 358, 358.
sodna taksa - spor zaradi prenehanja delovnega razmerja
Določba 3. odstavka 12. člena ZST velja tako za presojo zakonitosti odločbe delodajalca, kot tudi za zahtevek za reintegracijo, reparacijo oz. povračilo nekaterih drugih materialnih prikrajšanj zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja. Tožnik ni taksni zavezanec, tudi če zahtevek iz naslova odškodnine denarno opredeli.
Če stranka k pritožbi zoper sklep o tem, da se šteje pritožba za umaknjeno zaradi neplačila sodne takse po opominu, predloži dokaz o plačilu sodne takse, sodišče sklep o tem, da se šteje pritožba za umaknjeno, razveljavi in vrne zadevo v nov postopek.
Vloga stranke, da naj se glavna obravnava preloži zaradi odsotnosti direktorja ne more predstavljati upravičenega razloga za preložitev glavne obravnave. Narok se vseeno opravi, če stranka ne pride na prvi narok za glavno obravnavo.
Tožena stranka ni odgovorila na tožbo. Po ugotovitvi, da so podani pogoji po 318. členu ZPP, je sodišče prve stopnje utemeljeno izdalo zamudno sodbo. Pritožbene trditve, da je tožena stranka terjatev plačala, sodišče ne more upoštevati.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM30101
KZ SFRJ člen 148, 148/1, 148/2. ZKP člen 358, 358/3.
kaznivo dejanje uporabe nedovoljenih bojnih sredstev
Pritožbeno sklicevanje na izjavi, zapisani v obliki uradnih zaznamkov, kateri bi naj dal M. L. organom kazenskega pregona in varnostno obveščevalni službi Ministrstva za obrambo, nista dokaz in zato na osnovi njih ni mogoče sprejeti prav nobenih dejanskih ugotovitev in pravnih zaključkov.
stroški - priznanje terjatve v stečajnem postopku - umik tožbe
Tožena stranka (v stečaju) ni upravičena do povračila stroškov za ugovor v pravdi, če je priznala tožnikovo terjatev v stečajnem postopku in je tožeča stranka tožbo zato umaknila.
Opravičeni vzroki za zamudo procesnega dejanja so lahko le tiste okoliščine, ki jih stranka sama ni zakrivila. Pravdna dejanja, ki jh opravi v mejah pooblastila pooblaščenec (ali pa ne opravi) imajo enak pravni učinek, kakor, če bi jih opravila sama stranka (92. člena ZPP). Zato okoliščine, da je odvetnik tožeče stranke, prenesel pooblastilo za udeležbo na glavni obravnavi na drugega odvetnika, le-ta pa na tretjega odvetnika in razlogi slednjega za neudeležbo na naroku vse štejejo kot okoliščine na strani tožeče stranke, torej za dejanja same tožeče stranke.
Pravice in obveznosti pogodbenih strank so nastale s sklenitvijo dogovora o ureditvi medsebojnih pravic in obveznosti v zvezi z izločitve enega subjekta iz drugega in ne z delitveno bilanco, zato mora tožena stranka izpolniti z dogovorom prevzete obveznosti.
Ker gre za poseben primer, odločba o dodelitvi stanovanja s strani organa JLA, izdana 2.10.1991, predstavlja pravno podlago za uporabo dodeljenega stanovanja.
Taksni zavezanec bi bil dolžan plačati le še takso za zaznambo neposredne izvršljivosti v znesku 1.500,00 SIT, vendar pa ZST v 31. členu določa, da se določbe poglavja o prisilni izterjavi ne uporabljajo, če neplačana taksa ne presega 150 točk, kar ob vrednosti 15,00 SIT znaša 2.250,00 SIT. Zato za prisilno izterjavo takse za zaznambo neposredne izvršljivosti v višini 1.500,00 SIT ni podlage v zakonu.