Upniku je bil (preko njegovega pooblaščenca) vročen sklep, s katerim mu je sodišče prve stopnje naložilo plačilo predujma za stroške za opravo izvršbe. Vendar upnik, kljub opozorilu na posledice, v postavljenem roku predujma ni založil. Zato je sodišča prve stopnje postopek na premičnine ustavilo.
V obravnavani zadevi je upnica vložila predlog za izvršbo na podlagi določbe 259. člena ZIZ, torej predlog za zavarovanje še ne zapadalih občasnih dajatev s predhodno odredbo. Sodišče prve stopnje pa je s sklepom o zavarovanju opr. št. Z 2000/00040-3, z dne 22.5.2000, kot pravilno opozarja dolžnik, izdalo sklep, kot pri zavarovanju z zastavno pravico na nepremičnini. S takšnim sklepom sodišče prve stopnje o predlogu upnice ni odločilo; za izdani sklep pa upnica predloga ni vložila. Sodišče prve stopnje je torej prekoračilo upničin predlog, dolžnik pa se v ugovoru sklicuje prav na to kršitev, zato je pritožbeno sodišče v skladu z določbo tretjega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 357. členom in 3. točko 365. člena ZPP ugovoru ugodilo in razveljavilo izpodbijani sklep.
ZPP člen 8, 354, 354/2, 354/2-13, 8, 354, 354/2, 354/2-13.
dokaz - absolutna bistvena kršitev
Tožena stranka je trdila, da je vtoževana računa poravnala z gotovinskimi plačili in kompenzacijami. Zlasti za račun št. 01400011 je priložila fotokopijo sporočila o obremenitvi kot dokazilo o gotovinskem plačilu navedenega računa (priloga B2), zaradi česar ni sprejemljiv pavšalni zaključek prvostopnega sodišča, da kompenzacija ni bila izvedena. Obstajajo torej nasprotja med tem, kar je zatrjevala in dokazovala tožena stranka o poravnavi dolga po računu št. 01400011 in razlogi izpodbijane sodbe za ugoditev temu delu tožbenega zahtevka (ker naj bi kompenzacija ne bila izvedena).
postopek za vrnitev v kazenskem postopku zaplenjenega premoženja - stroški postopka
V postopku za vrnitev zaplenjenega premoženja po ZIKS je treba smiselno uporabiti določbe ZNP o razlastitvenem postopku, ki mu je postopek za vrnitev zaplenjenega premoženja po vsebini najbližji in ne določbe prvega odstavka 35. člena ZNP (kot zmotno meni pritožnica). 104. člena ZNP določa, da stroške postopka trpi tisti udeleženec, ki mu je naloženo plačilo odškodnine.
Ker gre za poseben primer, odločba o dodelitvi stanovanja s strani organa JLA, izdana 2.10.1991, predstavlja pravno podlago za uporabo dodeljenega stanovanja.
Osebe, ki skupaj pridobijo vozilo, za katerega vejo, da je bilo pridobljeno s kaznivim dejanjem, z namenom, da to vozilo uporabijo za prevoz do določenega kraja, v sostorilstvu storijo kaznivo dejanje prikrivanja po I. odst. 221. v zvezi s 25. čl. KZ. Pri tem ni pomembno, kateri od sostorilcev, ki se z vozilom prevažajo, vozilo uporavlja.
nepopoln predlog za izvršbo - postopek z nepopolno vlogo - zavrženje predloga
Upniku ne bi bilo potrebno predložiti sklepa o izvršbi, saj ga je izdalo Okrajno sodišče v Trbovljah t.j. sodišče pri katerem je bil vložen predlog za izvršbo. Moral pa bi sodišču prve stopnje predložiti overjeni prepis sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani s potrdilom o njeni izvršljivosti. Potrdilo o izvršljivosti mora biti skladno z določbo 1. odst. 42. člena ZIZ na sami odločbi.
Čeprav sodišče prve stopnje v sklepu o dedovanju delnice kot sestavino zapuščinske mase po zapustniku izrecno ne poimenuje, je obseg zapuščine oziroma izrek o tem z navedbo "delnice, ki so izdane na podlagi lastninskega certifikata št. ... na ime zapustnika" povsem jasen in določen oziroma določljiv ter ga zato pritožbenemu sodišču ni potrebno spreminjati.
Vse dokler po nasprotni tožbi tožena stranka razpolaga s pravnomočnimi sodnimi odločbami, na podlagi katerih je uspela izterjati dolgovane zneske, ji ni moč očitati neupravičene obogatitve. Pritožnica bi spremembo teh odločb lahko izposlovala le z vložitvijo predloga za obnovo postopka, iz katerega je izhajal izvršilni naslov, kot pravilno ugotavlja že v pritožbi, ne more pa z zahtevkom zaradi neupravičene obogatitve poseči v pravnomočne sodne odločbe, s katerimi je bilo že odločeno o utemeljenosti terjatev tožene stranke. V vseh primerih, ko je bilo o utemeljenosti terjatev tožene stranke že pravnomočno razsojeno, je prvostopno sodišče imelo podlago za zavrženje dela nasprotne tožbe v drugem odstavku 333. člena ZPP.
Dolžnica za pritožbo zoper odločitev sodišča prve stopnje o založitvi predujma za stroške izvršitelja nima pravnega interesa, saj tak sklep, ki založitev predujma nalaga upniku, zanjo ni neugoden.
Upnik mora v predlogu za izvršbo navesti številko dolžnikovega žiro računa. Upnikove pritožbene navedbe pa potrjujejo ugotovitev sodišča prve stopnje, da žiro računu št. 50104-601-190391 ni dolžnikov. Upnik navaja, da gre za novo družbo, ki jo je ustanovil dolžnik, da bi lahko posloval preko drugega žiro računa in se izognil plačilu obveznosti. Vendar hkrati ne zatrjuje prehoda obveznosti na to (novo) pravno osebo. Zato za poplačilo izterjevane obveznosti ni moč seči na sredstva na žiro računu te druge pravne osebe.
ZAP člen 27, 27/4, 36, 27, 27/4, 36. ZASP člen 81, 81/1, 189, 189/1, 189/2, 81, 81/1, 189, 189/1, 189/2.
materialna in moralna avtorska pravica - licenčna pogodba
Zgolj dejstvo, da tarifni del Pravilnika o javnem izvajanju glasbenih del javnosti (Ur. l. RS št. 65/93) ne vsebuje postavke za izvajanje in predstavljanje neodrskih glasbenih del javnosti po radiodifuziji, ne more imeti za posledico ukinitve z zakonom predvidene materialne pravice avtorja (do honorarja) kot sestavnega dela absolutne avtorske pravice.
Ko je izvršba pravnomočno ustavljena, ni mogoče predlagati novega izvršilnega sredstva. V postopku, ki ga več ni, ni mogoče ničesar predlagati ali spreminjati.
Po določbi 3. odst. 497. člena ZPP se šteje, da je napoved pritožbe umaknjena, če stranka ne plača predpisane takse niti po opominu sodišča, niso pa podani pogoji za taksno oprostitev.
Ker je sodišče prve stopnje v razlogih sodbe samo ugotovilo, da je obdolženec v resnici delal in ravnal po pooblastilu podjetja, za katerega je nabavil les (ki je bil kasneje samo deloma plačan), ni neupravično uporabil pravi pečat podjetja na akceptnem nalogu, s čimer naj bi storil kaznivo dejanje posebnega primera ponarejanja listin. Ker je bila torej protipravnost njegovega ravnanja izključena, je sodišče druge stopnje pritožbi njegove zagovornice ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je obdoženca iz razloga po 1. tč. 358. čl. ZKP oprostilo obtožbe za navedeno kaznivo dejanje.