Ker upnik v pritožbi sam priznava, da predujma ni založil, je odločitev sodišča prve stopnje povsem pravilna, saj je sankcija za neplačilo predujma izrecno določena v 3. odst. 38. čl. ZIZ.
Nastop pravnih posledic dedovanja je vezan na trenutek uvedbe dedovanja. Oseba, ki na ta dan ni več živa, zato ne more biti dedič (1. odst. 125. člena ZD). To velja tako za dedovanje na podlagi ZD, ki trenutek delacije veže na razpustnikovo smrt, kot za dedovanje v skladu s posebnimi določbami ZDen, ki ta tretnutek veže na nastop pravnomočnosti denacionalizacijske odločbe.
ustavitev izvršbe - predujem za izvršilne stroške - predlog za podaljšanje roka
O upnikovem predlogu za podaljšanje roka za plačilo predujma sodišče prve stopnje ni odločilo, saj dopis ni odločba s katero sodšče odloči o takšnem predlogu. Zato pogoji za ustavitev izvršbe niso bili podani.
Dejstvo, da je oškodovanka stopila na železniški tir 3 do 4 metre pred na postajo prihajajočim vlakom, predstavlja tako ravnanje, ki izključuje odgovornost železnice.
Prodajalec za skrite napake, ki se pokažejo potem ko mine šest mesecev, odkar je bila stvar izročena, ne odgovarja, tako da kupčeva obveznost plačila kupnine, ki je še ni izpolnil, še vedno obstaja.
ZOR člen 26, 31, 31/1, 53, 53/2, 26, 31, 31/1, 53, 53/2.
posojilna pogodba - sklenitev pogodbe - soglasje za sklenitev pogodbe - nagib za sklenitev pogodbe
Pritožnik sicer pravilno opozarja, da je za nastanek posojilne pogodbe potrebno soglasje volj strank (26. in naslednji členi ZOR), soglasje pa je doseženo in pogodba sklenjena, ko ponudnik prejme od druge stranke izjavo, da ponudbo sprejema (1. odst. 31. čl. ZOR). Ugotovljeno dejansko stanje kaže, da je ponudbo dal prvi toženec, tožnik pa je ponudbo sprejel. Kakšni interesi so pri tem vodili tožnika, ni relevantno, saj nagibi, iz katerih je bila pogodba sklenjena, ne vplivajo na njeno veljavnost (2. odst. 53. čl. ZOR).
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - zaključek izvršilnega postopka - pravdni postopek - začasna odredba - ugovor zoper začasno odredbo - gospodarski spor
Po uvedbi pravdnega postopka v gospodarskih sporih je za celoten postopek v zvezi z začasno odredbo pristojno okrožno sodišče, torej tudi za odločanje o ugovoru zoper začasno odredbo. Namen tega je, da se prepreči ločevanje postopka zavarovanja od postopka, v katerem se odloča o glavni stvari (v konkretnem primeru pravdnega). Tudi iz tega razloga uporaba 54. čl. ZIZ ne bi bila smiselna.
Pravilno opravljena fiktivna vročitev tožbe s pozivom na odgovor ne izključuje možnosti dokazovanja, da toženec zaradi daljše odsotnosti pošiljke dejansko ni prejel.
Krajevno pristojno za odločanje po prvo navedenem sredstvu izvršbe je tudi v primeru, da je upnik med postopkom predlagal drugo sredstvo izvršbe, tisto sodišče, ki je krajevno pristojno za odločanje po prvo predlaganem sredstvu.
Toženka se je kot naročnica zavezala tožeči stranki kot posredniku plačati v primeru uspešnega posredovanja pri prodaji nepremičnine 2% od dogovorjene kupnine pri prodaji nepremičnine kot posredniško plačilo, drugačnega ustnega dogovora o dolžnosti plačila provizije od dogovorjene kupnine samo za polovico vrednosti nepremičnine, pa v postopku ni dokazala.
Na vračunavanje na podlagi določbe 313. člena ZOR ne vpliva izjava dolžnika, s katero pove, kaj plačuje, še zlasti, če ne gre za izjavo ob samem plačilu, pač pa, kakor v tej zadevi, za izjavo v pravdnem postopku.
Zatrjevanje vložitve tožbe na nedopustnost izvršbe, ne da bi izvršilno sodišče dolžnika napotilo na takšno pravdo, ne more predstavljati razloga za odlog izvršbe.