Dejstvo, da sklep o dedovanju ne vsebuje potrebnih elementov, iz katerih izhaja utemeljenost zahtevka za vpis služnostne pravice hoje in vožnje po določeni parceli in zato vpis služnosti v zemljiško knjigo ni dovoljen, na sam obstoj služnostne pravice ne vpliva.
Plačila toženca po vročeni tožbi ni mogoče šteti za odgovor na tožbo. Odgovor na tožbo je namreč sodišču izročena vloga tožene stranke, v kateri se ta izjavi o navedbah tožbe (276. - 279. čl. ZPP).
Krajevno pristojno za odločanje po prvo navedenem sredstvu izvršbe je tudi v primeru, da je upnik med postopkom predlagal drugo sredstvo izvršbe, tisto sodišče, ki je krajevno pristojno za odločanje po prvo predlaganem sredstvu.
Bivalne razmere so le ena od okoliščin, ki vplivajo na odločitev o tem, kateremu od staršev naj se otroka zaupata v varstvo in vzgojo, ne pa odločilna okoliščina.
odgovornost za škodo, ki jo povzroči žival - dokazno breme
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbo 215. člena ZPP, ko je tožbeni zahtevek tožeče stranke v celoti zavrnilo, saj se na podlagi izvedenih dokazov ni dalo zanesljivo ugotoviti, ali je tele, ki je povzročilo nezgodo, toženčevo, dokazno breme glede lastništva teleta pa je v tem primeru na tožeči stranki.
Zamudne obresti od nepremoženjske škode tečejo od izdaje sodbe sodišča prve stopnje. Od izvedenine tečejo zamudne obresti enako kot od pravdnih stroškov, to je od izdaje sodbe.
Glede na to, da se je toženec "ukvarjal" z varjenjem proti plačilu, kot je to ugotovilo sodišče prve stopnje, je utemeljen nadaljnji zaključek sodišča prve stopnje, da je bil toženec dolžan ravnati z večjo skrbnostjo, po pravilih stroke (2. odstavek 18. člena ZOR).
odločanje po prostem preudarku - lastninska pravica
Določilo 223. člena ZPP/77 določa, da sodišče odloči po prostem preudarku, kadar ima stranka pravico do odškodnine, denarnega zneska ali nadomestnih stvari. Če se tožbeni zahtevek glasi na ugotovitev lastninske pravice, sklicevanje na prosti preudarek pri ugotavljanju odločilnih dejstev ni utemeljeno.
ZOR člen 305, 438, 440, 305, 438, 440. ZPP člen 190, 190.
obstoj pravde - odtujitev stvari ali pravice, o kateri teče pravda
Če tožeča stranka po nastopu litispendence cedira terjatev tretji osebi, ima po določbi 1. odst. 190. člena ZPP pravico dokončati pravdo, tožbeni zahtevek pa lahko prilagodi novi situaciji tako, da predlaga, da sodišče obveže toženo stranko na plačilo tretji osebi, singularnemu nasledniku v materialnem razmerju, s tem pa ni pravni položaj tožene stranke ne v procesnem in ne v materialnopravnem pogledu v ničemer poslabšan.
posredovanje - nedovoljena proizvodnja in promet z mamili
Če se dobavitelj mamil in orožja ter končni navidezni kupec nista poznala, je storilec, ki je kupil mamilo in orožje z denarjem navideznega kupca, preprodajalec in ne posrednik. Zato je samostojen storilec kaznivega dejanja. Če je navidezni kupec zgolj naročil mamilo in orožje ter plačal dogovorjeno akontacijo, za vse ostalo pa je poskrbel storilec kaznivih dejanj, ne gre za izzvano kriminalno dejavnost, saj je bila dobava mamila, orožja odvisna samo od storilca.
Če je sodišče prve stopnje v sporu majhne vrednosti izdelalo obrazloženo sodbo, potem vloge pritožnice ni mogoče obravnavati kot napoved pritožbe proti neobrazloženi sodbi, ampak kot (neposredno) pritožbo proti obrazloženi sodbi.
ZST člen 29, 29/3, 30, 30/1, 29, 29/3, 30, 30/1. ZPP člen 497, 497/3, 497, 497/3.
napoved pritožbe - umik
Glede na dikcijo zakona (3. odstavka 497. člena ZPP/99) pritožnice, ki je plačala takse za pritožbo, pa sodišču ni predložila potrdila o plačilu, ne morejo zadeti posledice iz 3. odstavka 497. člena ZPP/99, ampak kvečjemu iz 1. odstavka 30. člena v zvezi s 3. odstavkom 29. člena ZST.
Sodišče prve stopnje je izvršbo na dolžnikovem računu pri organizaciji za plačilni promet ustavilo na podlagi določbe 2. odstavka 147. člena ZIZ. Zgolj z izdajo tega sklepa litispendenca in procesno pravno razmerje v predmetni izvršilni zadevi v postopku pred sodiščem prve stopnje še ni prenehala, kajti zoper sklep o ustavitvi izvršbe je po 1. odstavku 9. člena ZIZ dovoljena pritožba. Upnik je podal predlog za spremembo izvršilnega sredstva podal v odprtem pritožbenem roku, torej pred pravnomočnostjo citiranega sklepa. Izvršilni postopek bi bil na podlagi citiranega sklepa končan šele z njegovo pravnomočnostjo.
ZPP člen 496, 496/4, 497, 497/3, 496, 496/4, 497, 497/3.
napoved pritožbe
Če stranka ne napove pritožbe oz. če se (zaradi neplačila predpisane takse) šteje, da jo je umaknila, sodišču prve stopnje ni treba izdelati obrazložene sodbe, pritožnica pa izgubi pravico vložiti pritožbo. Le, če stranka pravilno napove pritožbo, lahko vloži pritožbo (zoper obrazloženo sodbo). Nikakor pa ne more neposredno (brez napovedi pritožbe) vložiti pritožbe (zoper "neobrazloženo" sodbo).
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 368, 354, 354/2, 368. ZOR člen 39, 39. ZDR člen 100, 100/1, 100/1-2, 100, 100/1, 100/1-2.
sporazum o prenehanju delovnega razmerja - pisni odpravek sklepa - datum prenehanja delovnega razmerja
Če delavec in delodajalec skleneta sporazum o prenehanju delovnega razmerja, delavcu preneha delovno razmerje z dnem, ki je določen v sporazumu, ne pa šele z vročitvijo pisnega odpravka sklepa oz. z dokončnostjo sklepa.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 368, 354, 354/2, 368. ZTPDR člen 17, 17/2, 17, 17/2.
razporeditev delavcev - organizacija dela - delovni odnosi
Direktor ima pravico razporejati delavce zaradi delovnih potreb, med katere spada tudi organizacija dela, v katero pa so vključeni tudi delovni odnosi. S tem, ko je direktor razporedil delavca v drugo OE (zaradi slabih odnosov med delavci), na delovno mesto, ki ustreza stopnji njegove strokovne izobrazbe, znanju in zmožnostim, ter za katero so bile podane potrebe dela, ni ravnal šikanozno in je taka razporeditev zakonita.
KZ SFRJ (1951) člen 16, 20, 303, 303/1. ZKP člen 413.
kaznivo dejanje prepovedanega prehoda čez državno mejo - obnova kazenskega postopka - razlog za obnovo zavrženje zahteve
Okoliščina, da predlagani priči kot obdolžencu ni bilo potrebno govoriti resnice, sedaj pa bi jo, če bi v postopku za obnovo kazenskega postopka bil zaslišan kot priča, moral govoriti, ni razlog za obnovo kazenskega postopka, še zlasti, ker je prvostopenjska sodba glede obsojenca temeljila na njegovem priznanju, da je poskušal ilegalno pobegniti v Avstrijo, in da je bil pri tem zaloten.