prehod delavcev k drugemu delodajalcu - ugotavljanje trajno presežnih delavcev
Okoliščina, da je delodajalec najprej ponujal delavki (čistilki) razporeditev k drugemu delodajalcu (čistilnemu servisu, ki je prevzel pri delodajalcu zaposlene snažilke), in da jo je delodajalec, po njeni odklonitvi takšnega prehoda obdržal na delu, ne onemogoča nadalnjega postopka ugotavljanja trajno presežnih delavcev. Če se je tožena stranka odločila, da dejavnosti čiščenja ne bo več sama izvajala, je ob dejstvu, da tožnica ni hotela k drugemu delodajalcu, lahko izvedla postopek ugotavljanja trajno presežnih delavcev, v katerem je delavki zakonito prenehalo delovno razmerje.
Administrativni tečaj ne predstavlja stopnje strokovne izobrazbe v smislu 2. odstavka 17. člena ZTPDR.
URS člen 156. ZFPPod člen 37, 39. ZPP člen 205, 205-6, 365, 365-3. ZNP člen 37. ZSReg člen 8, 8/1, 39, 39-1.
izbris iz sodnega registra - izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije - postopek za oceno ustavnosti - ZFPPod - prekinitev postopka
Družbenik je kot pritožnik zoper izpodbijani sklep k pritožbi priložil tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti določil 37. in 39. čl. ZFPPod. Zaradi smiselne uporabe 6. tč. 205. čl. ZPP v zvezi s 156. čl. URS, je sodišče druge stopnje spremenilo odločitev registrskega sodišča o zavrnitvi predloga za prekinitev postopka. Ob tem je, ker ZSReg tega vprašanja, ki se nanaša na prekinitev postopka v zvezi z vložitvijo pobude pred Ustavnim sodiščem ne ureja, uporabilo smiselno določbe 3. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 37. čl. ZNP. Zato je sklep o zavrnitvi predloga za prekinitev postopka spremenilo. V tej posledici pa je moralo razveljaviti tudi izpodbijani sklep v 1. odstavku izreka, ki zaradi prekinitve postopka ni več smiselen (3. tč. 39. čl. ZSReg). Če bo pobuda sprejeta v obravnavo kot je že bila za oceno ustavnosti (4. odst. 27. člena in 37. čl. ZFPPod, Ur. l. RS, štev. 71/99) in nato v odločanje v smislu 26. in naslednjih členov ZUSt, se bo postopek pred registrskim sodiščem nadaljeval po odločitvi Ustavnega sodišča.
Zdravstvene težave (bolečine v hrbtnici) tožnika ne opravičujejo oz. ne morejo izključiti njegove disciplinske odgovornosti za očitano hujšo kršitev delovne obveznosti (predčasen odhod z dela), lahko pa bi predstavljale tehtno olajševalno okoliščino, ki vpliva na izbiro disciplinskega ukrepa, oz. na presojo, ali je bil preklic pogojno odložene izvršitve disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja zakonit in primeren ukrep.
ZPP (1977) člen 166, 166/3, 353, 353/-3, 353/1, 353/1-1, 353/1-2, 370. SKPG člen 43. ZDSS člen 14.
poškodba pri delu - povrnitev premoženjske škode - izguba na zaslužku - rudar - dodatek za težje pogoje dela - nočno delo - dodatek za delo v rudniku - plača - prerazporeditev delavca
Jamski dodatek in dodatek za nočno delo sta sestavni del plače, zato ju je potrebno upoštevati pri izgubi na zaslužku, do katere pride zaradi prerazporeditve delavca v posledici utrpljene poškodbe pri delu.
ZPP (1977) člen 373, 373-4, 373, 373-4. ZDR člen 89.
reintegracijski zahtevek
Če delavec vztraja pri reintegracijskem zahtevku, ima pravico do ponovne zaposlitve pri prejšnjem delodajalcu, čeprav se je v vmesnem času, to je v času trajanja sodnega spora, zaposlil drugje. Delavcu za čas zaposlitve pri drugem delodajalcu ni mogoče priznati obstoja delovnega razmerja pri delodajalcu, pri katerem mu je delovno razmerje nezakonito prenehalo, saj delavec ne more biti v delovnem razmerju pri dveh delodajalcih hkrati.
Po podatkih spisa druga, tretja in četrta tožena stranka ugovorov proti sklepu o začasni odredbi z dne 16.6.2000 niso vložile. Druga, tretja in četrta tožena stranka zato nimajo pravice do pritožbe proti sklepu o ugovoru, saj v tem sklepu ni bilo odločeno o njihovem ugovoru (prim. 4. odst. 9. čl. ZIZ). Drugačno stališče bi dalo možnost preskakovanja pravnih sredstev, česar pa naše procesno pravo ne dovoljuje. Pritožnik pravilno opozarja, da sklep o začasni odredbi, zlasti še v povezavi s sklepom o ugovoru, ki sta neločljivo povezana, ne opredeljuje dovolj jasno, na koga se nanaša. Upnik mora v primeru, ko predlaga, naj sodišče dolžniku naloži prepoved določenega ravnanja, opredeliti tudi kazen, ki naj jo sodišče izreče dolžniku za primer kršitve. Le tako bo lahko imel sklep o začasni odredbi učinek sklepa o izvršbi (1. odst. 268. čl., 2. odst. 226. čl. in 2. odst. 273. čl. ZIZ v zvezi s 4. odst. 170. čl. ZASP).
Začasna odredba, tudi regulacijska, mora biti pogojena z nekim predhodnim ravnanjem toženca, s katerim je spremenil obstoječe stanje ali se to pričakuje.
ZOR člen 25, 25/3, 210, 211, 25, 25/3, 210, 211. ZD člen 76, 84, 101, 101/2, 136, 136/2, 138, 138/1, 146, 146/1, 146/3, 76, 84, 101, 101/2, 136, 136/2, 138, 138/1, 146, 146/1, 146/3. ZDen člen 81, 81.
neveljavnost oporoke - razlaga oporoke - verzija - kondikcija
Določbe ZOR o ničnosti pogodbe veljajo na podlagi določbe 3. odstavka 25. člena ZOR tudi za oporoko kot enostranski pravni posel. Izjava o odstopu dednega deleža predhodno vsebuje predhodno izjavo o sprejemu dediščine, taka izjava pa se po določbi 1. odstavka 138. člena ZD ne more preklicati. Stavbe spadajo k nepremičnini - zemljišču (par. 297 ODZ), ne morejo pa biti pritiklina druge stavbe. Tožnikov zahtevek za plačilo terjatve ni verzijski zahtevek, ker so njegova sredstva prešla v tuje premoženje na podlagi pravnega posla - darila. S podarjeno stvarjo pa lahko obdarjenec od sprejema dalje prosto razpolaga.
ZIZ člen 30, 30. ZPP člen 2, 182, 182/3, 2, 182, 182/3.
sredstva izvršbe - kumulacija zahtevkov - zahtevek - sredstva izvršbe
Ni nobene zakonske ovire, da upnik ne bi sredstev izvršbe predlagal podredno, torej tako, da sodišče ugodi naslednjemu predlaganemu izvršilnemu sredstvu samo, če izvršba s prej predlaganim ni uspešna. Takšen upnikov predlog je nenazadnje tudi v korist dolžniku, saj je z zaporedno uporabo sredstev izvršbe preprečena možnost, da bi upnik prišel do večkratnega poplačila svoje terjatve.
ZIL člen 100, 100/1, 100/2, 101, 100, 100/1, 100/2, 101. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 273, 272, 272/1, 272/2, 273.
izpodbijanje pravice do blagovne znamke - zahtevek - blagovna znamka - začasna odredba - prepoved
Le če je ugodeno tožbenemu zahtevku, katerega vsebino opredeljuje 1. odst. 100. čl. ZIL, bo sodba "izvršljiva" (101. čl. ZIL). Pravnomočna sodba sodišča, s katero je ugodeno zahtevku iz 1. odst. 100. čl. ZIL, sama zase namreč še nima učinkov. Potrebno je nadaljevanje postopka, vendar ne izvršilnega, temveč postopka pred Uradom za intelektualno lastnino, ki ga opredeljuje ZIL v 101. členu. Možnost "porazdelitve" pravice do znamke tako izključuje že 2. odst. 100. čl. ZIL. Če namreč toženec dokaže, da je registrirani znak uporabljal prav toliko časa ali še dlje kot tožnik za označevanje istega ali podobnega blaga oz. storitev že pred vložitvijo prijave, sodišče zavrne tožbeni zahtevek iz 1. odst. 100. čl. ZIL.
Ker iz izpodbijanega sklepa z dne 5.7.2000 ni razvidno, ali je sodišče prve stopnje navedeno listino sploh ocenjevalo, čeprav bi jo moralo, saj jo je upnik priložil kot temelj popravljenega predloga za izvršbo, je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, vsled česar je sodišče prve stopnje sprejelo pravno napačno oz. preuranjeno odločitev o zavrženju predloga za izvršbo.
nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - vodstvo glavne obravnave
Sodišče prve stopnje je nepopolno ugotovilo dejansko stanje, ko je zaključilo, da tožeča stranka ni dokazala, da je poslovno razmerje med pravdnima strankama trajalo tudi v spornem obdobju.
ZZK člen 17, 17/2, 21, 82, 17, 17/2, 21, 82. ZKZ člen 20, 20.
vknjižba lastninske pravice - veljavni pravni temelj - večkratni zaporedni prenosi - priposestvovanje
Kljub temu, da v primerih izvirne pridobitve lastninske pravice za njeno pridobitev ni potrebno razpolagalno dejanje prejšnjega lastnika, lahko novi lastnik doseže vknjižbo (s katero se izvirna pridobitev lastninske pravice izkaže) le na podlagi ustrezne javne oziroma zasebne listine, ki dokazuje nastanek njegove pravice (21. člen ZZK).
ZOR člen 310, 310/2, 325, 325/1, 326, 326/2, 310, 310/2, 325, 325/1, 326, 326/2.
zamuda - upniška zamuda
Ker je obligacijskopravno razmerje na podlagi ugotovljenega neposlovnega ravnanja toženca med pravdnima strankama obstajalo, bi tožnica bila dolžna v skladu z določbo 2. odstavka 310. člena ZOR pravilno ponujene delne denarne izpolnitve sprejeti, da ne bi prišla v t.i. upniško zamudo (1. odstavek 325. člena ZOR) in se izognila učinkom le-te, med katerimi je kot posledica predvidena tudi ta, da od dneva upnikove zamude nehajo teči obresti (2. odstavek 326. člena ZOR).
Če imetnik stanovanjske pravice pravočasno ne udejanji svojega upravičenja sklenitve najemne pogodbe za stanovanje, v katerem biva, pomeni, da stanovanje uporablja nezakonito in je lastnik stanovanja upravičen zahtevati izpraznitev stanovanja.