ZPP (1977) člen 373, 373-4, 373, 373-4. ZDR člen 89.
reintegracijski zahtevek
Če delavec vztraja pri reintegracijskem zahtevku, ima pravico do ponovne zaposlitve pri prejšnjem delodajalcu, čeprav se je v vmesnem času, to je v času trajanja sodnega spora, zaposlil drugje. Delavcu za čas zaposlitve pri drugem delodajalcu ni mogoče priznati obstoja delovnega razmerja pri delodajalcu, pri katerem mu je delovno razmerje nezakonito prenehalo, saj delavec ne more biti v delovnem razmerju pri dveh delodajalcih hkrati.
URS člen 156. ZFPPod člen 37, 39. ZPP člen 205, 205-6, 365, 365-3. ZNP člen 37. ZSReg člen 8, 8/1, 39, 39-1.
izbris iz sodnega registra - izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije - postopek za oceno ustavnosti - ZFPPod - prekinitev postopka
Družbenik je kot pritožnik zoper izpodbijani sklep k pritožbi priložil tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti določil 37. in 39. čl. ZFPPod. Zaradi smiselne uporabe 6. tč. 205. čl. ZPP v zvezi s 156. čl. URS, je sodišče druge stopnje spremenilo odločitev registrskega sodišča o zavrnitvi predloga za prekinitev postopka. Ob tem je, ker ZSReg tega vprašanja, ki se nanaša na prekinitev postopka v zvezi z vložitvijo pobude pred Ustavnim sodiščem ne ureja, uporabilo smiselno določbe 3. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 37. čl. ZNP. Zato je sklep o zavrnitvi predloga za prekinitev postopka spremenilo. V tej posledici pa je moralo razveljaviti tudi izpodbijani sklep v 1. odstavku izreka, ki zaradi prekinitve postopka ni več smiselen (3. tč. 39. čl. ZSReg). Če bo pobuda sprejeta v obravnavo kot je že bila za oceno ustavnosti (4. odst. 27. člena in 37. čl. ZFPPod, Ur. l. RS, štev. 71/99) in nato v odločanje v smislu 26. in naslednjih členov ZUSt, se bo postopek pred registrskim sodiščem nadaljeval po odločitvi Ustavnega sodišča.
prehod delavcev k drugemu delodajalcu - ugotavljanje trajno presežnih delavcev
Okoliščina, da je delodajalec najprej ponujal delavki (čistilki) razporeditev k drugemu delodajalcu (čistilnemu servisu, ki je prevzel pri delodajalcu zaposlene snažilke), in da jo je delodajalec, po njeni odklonitvi takšnega prehoda obdržal na delu, ne onemogoča nadalnjega postopka ugotavljanja trajno presežnih delavcev. Če se je tožena stranka odločila, da dejavnosti čiščenja ne bo več sama izvajala, je ob dejstvu, da tožnica ni hotela k drugemu delodajalcu, lahko izvedla postopek ugotavljanja trajno presežnih delavcev, v katerem je delavki zakonito prenehalo delovno razmerje.
Administrativni tečaj ne predstavlja stopnje strokovne izobrazbe v smislu 2. odstavka 17. člena ZTPDR.
ZPP (1977) člen 166, 166/3, 353, 353/-3, 353/1, 353/1-1, 353/1-2, 370. SKPG člen 43. ZDSS člen 14.
poškodba pri delu - povrnitev premoženjske škode - izguba na zaslužku - rudar - dodatek za težje pogoje dela - nočno delo - dodatek za delo v rudniku - plača - prerazporeditev delavca
Jamski dodatek in dodatek za nočno delo sta sestavni del plače, zato ju je potrebno upoštevati pri izgubi na zaslužku, do katere pride zaradi prerazporeditve delavca v posledici utrpljene poškodbe pri delu.
Zdravstvene težave (bolečine v hrbtnici) tožnika ne opravičujejo oz. ne morejo izključiti njegove disciplinske odgovornosti za očitano hujšo kršitev delovne obveznosti (predčasen odhod z dela), lahko pa bi predstavljale tehtno olajševalno okoliščino, ki vpliva na izbiro disciplinskega ukrepa, oz. na presojo, ali je bil preklic pogojno odložene izvršitve disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja zakonit in primeren ukrep.
ZPP člen 209, 209/1, 280, 280/2, 209, 209/1, 280, 280/2.
mirovanje postopka
Mirovanje postopka nastane v primeru, ko nobena od strank ne pride na narok. Tudi če pravdni stranki nista imeli na voljo 15 dnevnega roka za pripravo na obravnavo, pa svoje odsotnosti nista opravičili pred pričetkom naroka, temveč šele po koncu naroka za glavno obravnavo, lahko sodišče vseeno sklene na obravnavi, da postopek miruje.
ZOR člen 67, 67/4, 67, 67/4. ZIZ člen 53, 53/2, 62, 62/2, 53, 53/2, 62, 62/2. ZPP člen 7, 8, 7, 8.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora - izvajanje dokazov - listina - priča - oblika pogodbe - neobličnost pogodbe - sporazum
Dolžnik je navedel pravno pomembna dejstva, s katerimi bi lahko, če bi se izkazala za resnična, dosegel zavrnitev tožbenega zahtevka v pravdi (dogovor o odlogu plačila), in tudi predlagal dokaze za tako zatrjevana dejstva (zaslišanje direktorja upnika), s čimer je obrazložil svoj ugovor v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ. Ugovorne trditve je mogoče dokazovati tudi z zaslišanjem prič, saj veljavna zakonodaja ne pozna nobenih dokaznih pravil ali hierarhije posameznih dokaznih sredstev (prim. 7. in 8. čl. ZPP), zato je dokaz z zaslišanjem prič enakovreden dokazovanju z listinami.
Predlog za oprostitev plačila sodnih taks se (če v njem ni izrecno navedeno kaj drugega) nanaša na plačilo taks postopka, kar pomeni za vse vloge in dejanja v postopku. Oprostitev učinkuje od dneva vložitve predloga in velja za vse vloge in dejanja, za katera je nastala taksna obveznost tega dne ali kasneje (1. odst. 14. čl. ZST).
spor majhne vrednosti - gospodarski spor - postopek v sporih majhne vrednosti - pritožbeni razlog
Neobstoj aktivne legitimacije je materialnopravni zaključek, ki ga je sodišče prve stopnje napravilo na podlagi dejanske ugotovitve, da tožeča stranka ni dokazala, da bi vstopila v najemno pogodbo kot najemodajalec namesto družbe D. d.o.o., saj ni mogoče z gotovostjo ugotoviti, da je tožeča kupila tudi tiste poslovne prostore, ki jih je imela v najemu tožena.
Po določbi 3. odst. 400. člena ZPP/77 je revizija možna vselej zoper sklep, s katerim je sodišče druge stopnje potrdilo sklep sodišča prve stopnje, da se revizija zavrže.
ZOR člen 25, 25/3, 210, 211, 25, 25/3, 210, 211. ZD člen 76, 84, 101, 101/2, 136, 136/2, 138, 138/1, 146, 146/1, 146/3, 76, 84, 101, 101/2, 136, 136/2, 138, 138/1, 146, 146/1, 146/3. ZDen člen 81, 81.
neveljavnost oporoke - razlaga oporoke - verzija - kondikcija
Določbe ZOR o ničnosti pogodbe veljajo na podlagi določbe 3. odstavka 25. člena ZOR tudi za oporoko kot enostranski pravni posel. Izjava o odstopu dednega deleža predhodno vsebuje predhodno izjavo o sprejemu dediščine, taka izjava pa se po določbi 1. odstavka 138. člena ZD ne more preklicati. Stavbe spadajo k nepremičnini - zemljišču (par. 297 ODZ), ne morejo pa biti pritiklina druge stavbe. Tožnikov zahtevek za plačilo terjatve ni verzijski zahtevek, ker so njegova sredstva prešla v tuje premoženje na podlagi pravnega posla - darila. S podarjeno stvarjo pa lahko obdarjenec od sprejema dalje prosto razpolaga.
V obravnavanem primeru obstoji okoliščina, zaradi katere je po mnenju sodišča druge stopnje smiselna uporaba določb o razvezi pogodbe z enkratno izpolnitvijo in po katerih ima vsaka pogodbena stranka razvezane pogodbe pravico do vrnitve tistega, kar je dala (določili 2. in 3. odstavka 132. člena ZOR). V obravnavanem primeru je namreč tožeča stranka plačala odmeno za uporabo stanovanja (najemnino) za šest mesecev vnaprej. Z enkratno izpolnitvijo je torej opravila več bodočih izpolnitvenih ravnanj. Tožena stranka ji je zato dolžna vrniti njene že opravljene izpolnitve, ki se nanašajo na čas po razvezi pogodbenega razmerja.
Začasna odredba, tudi regulacijska, mora biti pogojena z nekim predhodnim ravnanjem toženca, s katerim je spremenil obstoječe stanje ali se to pričakuje.
Ker iz izpodbijanega sklepa z dne 5.7.2000 ni razvidno, ali je sodišče prve stopnje navedeno listino sploh ocenjevalo, čeprav bi jo moralo, saj jo je upnik priložil kot temelj popravljenega predloga za izvršbo, je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, vsled česar je sodišče prve stopnje sprejelo pravno napačno oz. preuranjeno odločitev o zavrženju predloga za izvršbo.
nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - vodstvo glavne obravnave
Sodišče prve stopnje je nepopolno ugotovilo dejansko stanje, ko je zaključilo, da tožeča stranka ni dokazala, da je poslovno razmerje med pravdnima strankama trajalo tudi v spornem obdobju.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razlog - vloga
Iz podatkov spisa ni razvidno, da bi toženec prejel vabilo za narok, podlage za nabitje vabila na vrata pa ni bilo, saj je iz vrnjene pošiljke razvidno, da toženec pošiljke ni dvignil, ne pa, da je odklonil sprejem ali spremenil svoje stalno prebivališče ali stanovanje (prim. 144. in 145. čl. ZPP/77). Sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih, zaradi česar je ni mogoče preizkusiti. Čeprav je tožena stranka pretežno pavšalno ugovarjala sklepu o izvršbi, je v obrazložitvi sodbe treba navesti dejstva, dokaze in predpise, na katere sodišče opre svojo odločbo (4. odst. 338. čl. ZPP/77). Glede na številne in hude žalitve v pritožbi je pritožbeno sodišče pooblaščenko kaznovalo z denarno kaznijo.
Če imetnik stanovanjske pravice pravočasno ne udejanji svojega upravičenja sklenitve najemne pogodbe za stanovanje, v katerem biva, pomeni, da stanovanje uporablja nezakonito in je lastnik stanovanja upravičen zahtevati izpraznitev stanovanja.