Po podatkih spisa druga, tretja in četrta tožena stranka ugovorov proti sklepu o začasni odredbi z dne 16.6.2000 niso vložile. Druga, tretja in četrta tožena stranka zato nimajo pravice do pritožbe proti sklepu o ugovoru, saj v tem sklepu ni bilo odločeno o njihovem ugovoru (prim. 4. odst. 9. čl. ZIZ). Drugačno stališče bi dalo možnost preskakovanja pravnih sredstev, česar pa naše procesno pravo ne dovoljuje. Pritožnik pravilno opozarja, da sklep o začasni odredbi, zlasti še v povezavi s sklepom o ugovoru, ki sta neločljivo povezana, ne opredeljuje dovolj jasno, na koga se nanaša. Upnik mora v primeru, ko predlaga, naj sodišče dolžniku naloži prepoved določenega ravnanja, opredeliti tudi kazen, ki naj jo sodišče izreče dolžniku za primer kršitve. Le tako bo lahko imel sklep o začasni odredbi učinek sklepa o izvršbi (1. odst. 268. čl., 2. odst. 226. čl. in 2. odst. 273. čl. ZIZ v zvezi s 4. odst. 170. čl. ZASP).
ZOR člen 310, 310/2, 325, 325/1, 326, 326/2, 310, 310/2, 325, 325/1, 326, 326/2.
zamuda - upniška zamuda
Ker je obligacijskopravno razmerje na podlagi ugotovljenega neposlovnega ravnanja toženca med pravdnima strankama obstajalo, bi tožnica bila dolžna v skladu z določbo 2. odstavka 310. člena ZOR pravilno ponujene delne denarne izpolnitve sprejeti, da ne bi prišla v t.i. upniško zamudo (1. odstavek 325. člena ZOR) in se izognila učinkom le-te, med katerimi je kot posledica predvidena tudi ta, da od dneva upnikove zamude nehajo teči obresti (2. odstavek 326. člena ZOR).
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neutemeljen ugovor
Na pravnomočno sodbo je izvršilno sodišče vezano, vse dokler ni izvršilni naslov z izrednimi pravnimi sredstvi spremenjen ali razveljavljen, česar pa dolžnik niti ne zatrjuje. Zato dolžnik v tem postopku ne more več uspešno uveljavljati teh ugovornih razlogov, temveč bi jih moral uveljavljati v postopku, ki je pripeljal do izdaje izvršilnega naslova.
ZIL člen 100, 100/1, 100/2, 101, 100, 100/1, 100/2, 101. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 273, 272, 272/1, 272/2, 273.
izpodbijanje pravice do blagovne znamke - zahtevek - blagovna znamka - začasna odredba - prepoved
Le če je ugodeno tožbenemu zahtevku, katerega vsebino opredeljuje 1. odst. 100. čl. ZIL, bo sodba "izvršljiva" (101. čl. ZIL). Pravnomočna sodba sodišča, s katero je ugodeno zahtevku iz 1. odst. 100. čl. ZIL, sama zase namreč še nima učinkov. Potrebno je nadaljevanje postopka, vendar ne izvršilnega, temveč postopka pred Uradom za intelektualno lastnino, ki ga opredeljuje ZIL v 101. členu. Možnost "porazdelitve" pravice do znamke tako izključuje že 2. odst. 100. čl. ZIL. Če namreč toženec dokaže, da je registrirani znak uporabljal prav toliko časa ali še dlje kot tožnik za označevanje istega ali podobnega blaga oz. storitev že pred vložitvijo prijave, sodišče zavrne tožbeni zahtevek iz 1. odst. 100. čl. ZIL.
sprememba sredstev in predmetov izvršbe - ugovor - neobrazložen ugovor
Dolžnik v ugovoru ne zatrjuje nobenega izmed ugovornih razlogov, ki bi se nanašali na novo izvršilno sredstvo in ki bi obenem preprečevali izvršbo. Trditev, da na naslovu P... že 2 leti deluje nov subjekt, in da dolžnik na tem naslovu nima niti ene premičnine ali nepremičnine, ki bi lahko bila predmet rubeža, v tej fazi postopka ni mogoče upoštevati, saj se ne nanašajo na dovolitev izvršbe, temveč opravljanje le-te.
Upnik v ugovoru zoper sklep s katerim je bila dovoljena le sprememba izvršilnega sredstva, ne more več izpodbijati vsebine sklepa o izvršbi. Ugovorni razlogi so omejeni na novo izvršilno sredstvo.
Če imetnik stanovanjske pravice pravočasno ne udejanji svojega upravičenja sklenitve najemne pogodbe za stanovanje, v katerem biva, pomeni, da stanovanje uporablja nezakonito in je lastnik stanovanja upravičen zahtevati izpraznitev stanovanja.
Zgolj besedna razlaga pojma "resne in dejanske uporabe blagovne znamke za zaznamovanje blaga" ne more biti izhodišče pravilnemu razumevanju. Pri razlagi je treba izhajati iz osnovne funkcije blagovne znamke, da kot znak razlikovanja služi prepoznavnosti blaga imetnika blagovne znamke na trgu. Tej pa bo zaščiteni znak služil, če se bo na trgu pojavljal tako, da bo prepoznaven kot znak razlikovanja v povezavi z določenim blagom, ki je že na trgu, ali pa so priprave za zaključek proizvodnje in prihod na trg že v sklepni fazi.
V obravnavanem primeru obstoji okoliščina, zaradi katere je po mnenju sodišča druge stopnje smiselna uporaba določb o razvezi pogodbe z enkratno izpolnitvijo in po katerih ima vsaka pogodbena stranka razvezane pogodbe pravico do vrnitve tistega, kar je dala (določili 2. in 3. odstavka 132. člena ZOR). V obravnavanem primeru je namreč tožeča stranka plačala odmeno za uporabo stanovanja (najemnino) za šest mesecev vnaprej. Z enkratno izpolnitvijo je torej opravila več bodočih izpolnitvenih ravnanj. Tožena stranka ji je zato dolžna vrniti njene že opravljene izpolnitve, ki se nanašajo na čas po razvezi pogodbenega razmerja.
spor majhne vrednosti - gospodarski spor - postopek v sporih majhne vrednosti - pritožbeni razlog
Neobstoj aktivne legitimacije je materialnopravni zaključek, ki ga je sodišče prve stopnje napravilo na podlagi dejanske ugotovitve, da tožeča stranka ni dokazala, da bi vstopila v najemno pogodbo kot najemodajalec namesto družbe D. d.o.o., saj ni mogoče z gotovostjo ugotoviti, da je tožeča kupila tudi tiste poslovne prostore, ki jih je imela v najemu tožena.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnica smiselno priznava obstoj poslovnega razmerja in upnikove terjatve, katere po višini ali zapadlosti izrecno ne izpodbija. Navedb o vdoru vode v trgovino ter o finančni stiski ni mogoče šteti za ugovorni razlog v smislu 55. čl. ZIZ.
Kadar sodišče prošnji stranke za preložitev naroka ugodi, mora priklicati že razpisani narok, razpisati nov narok in o tem stranke obvestiti (prim. 2. odst. 116. čl. ZPP). Ker tožeča stranka preklica naroka, razpisanega za dne 7.6.1999 ni prejela, to implicitno pomeni, da njeni prošnji ni bilo ugodeno. Nobena določba ZPP ne zavezuje sodišča, da o svoji negativni odločitvi o prošnji stranke za preložitev glavne obravnave stranko obvešča, zato tudi ni mogoče prvostopnemu sodišču očitati nobene bistvene postopkovne kršitve.
Tožeče stranke v tožbeni naraciji in tožbenem petitu zatrjujejo, da jim je tožena stranka z odklopom električne energije v skupnih prostorih A., motila zadnjo mirno posest električne energije. Zatrjujejo torej svojo posest na električni energiji. Po ZTLR je predmet posestnega varstva posest stvari, le če gre za stvarno služnost, pa tudi posest pravice (primerjaj 70. in 75. čl. ZTLR). S priključitvijo svojih poslovnih porostorov na električno omrežje, naročnik električne energije ne pridobi posesti na njej, zato tudi ni mogoče pritrditi tožnikom, da jim je bila z odklopom električne energije kot motitvenim dejanjem motena posest električne energije, ker te posesti nikdar niso pridobili.
Ker je sodišče prve stopnje v razlogih sklepa, s katerim je obdolžencu izreklo sodni opomin, pravilno ugotovilo, da le ta še nikoli ni bil kaznovan pred sodiščem ali pred sodnikom za prekrške, ter ga je oškodovanec tako kot že mnogokrat pred opisanim dogodkom, s stalnim ponavljanjem žaljivk, kričanjem in nedostojnim obnašanjem izzval, da ga je potem, ko mu je vrgel v prednji blatnik avtomobila še kanto za smeti, enkrat udaril v predel obraza in mu povzročil udarnino nosu, je sodišče druge stopnje sledilo pritožbenim navedbam obdolženčevega zagovornika ter ob ugotovitvi, da je ravnanje obdolženca majhnega pomena, le temu izreklo oprostilno sodbo ob uporabi določila čl. 14 KZ.
Dolžnik v primeru zamude z izpolnitvijo denarne obveznosti, upniku poleg glavnice dolguje tudi obresti. Višino teh obresti določa Zakona o predpisani obrestni meri zamudnih obresti in temeljni obrestni meri.