ZPP (1977) člen 370, 370. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 231, 231/2, 231, 231/2.
začasna zadržanost z dela zaradi bolezni - ocena
Če je iz medicinske dokumentacije razvidno, da je imel tožnik poleg zdravstvenih težav zaradi hrbtenice tudi duševne motnje, zaradi katerih se je zdravil že pred spornim staležem, je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, ker se je sodišče prve stopnje ukvarjalo le z ortopedskimi težavami, ni pa ugotavljalo njegovih duševnih motenj.
Sporna vročilnica (pripeta k redni št. 12 spisa) vsebuje izjave o vročitvi in prejemu sodbe. Iz žiga in podpisa vročevalca, ki je v primeru vročanja sodnih pisanj javni organ (glej 1. odst. 132. čl. ZPP), je razvidno, da je bila sodba vročena naslovniku, to je pooblaščencu tožene stranke, dne 6.9.2000. Iz prejemnikovega z besedo zapisanega datuma prejema sodbe pa je razvidno, da je pošiljko prejel istega dne, to je dne 6.9.2000. V tem pogledu je pritožbeno sklicevanje neupoštevno še zato, ker se na opravičljivo zmoto v (lastni) izjavi ne more sklicevati pooblaščenec tožene stranke, ki je odvetnik, od katerega se pričakuje ravnanje s skrbnostjo dobrega strokovnjaka (primerjaj 2. odst. 61. čl. v zvezi z 2. odst. 18. čl. ZOR).
Vsak ugovor, tako tudi ugovor po izteku roka, mora biti obrazložen; dolžnik mora navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predložiti dokaze zanje. Sicer se ugovor šteje za neutemeljen.
zmotno ugotovljeno dejansko stanje - o dvomu v korist obdolženca - in dubio pro reo
Če je sodišče 1. stopnje upravičeno podvomilo v obtožbo, ne da bi istočasno ugotovilo resničnost ali verjetni razlog v resničnost žaljive obdolžitve, takšne oprostilne sodbe ni mogoče izpodbiti zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja.
O zahtevi za obnovo kazenskega postopka glede postopka, ki se je vodil pred sodiščem pristojnosti primerljive z okrožnim sodiščem, odloča senat tega sodišča sestavljen po določilu čl. 25/VI ZKP.
Negativni publicitetni učinek pomeni, da v primeru, če določen podatek, ki je pomemben za pravni promet ni vpisan v sodni register, tretji za ta podatek ni dolžan vedeti. Subjekt vpisa bo takšen (nevpisani) podatek lahko uveljavljal nasproti tretjemu samo, če mu bo dokazal, da je tretji za ta podatek vedel. Velja torej domneva (ki pa ni neizpodbitna), da tretji za nevpisani podatek ne ve.
Če je obtoženec, ki je na razglasitvi napovedal pritožbo, pa je napoved z vlogo po zagovorniku umaknil, nato pa je v roku za napoved preklical umik napovedi in nato vložil pritožbo zoper v celoti izdelano sodbo, pritožba ni dovoljena, ker se je z umikom napovedi hkrati odpovedal tudi pritožbi. Odpoved pritožbi pa se ne more preklicati. Sodišče 2. stopnje je dolžno takšno pritožbo zavreči kot nedovoljeno.
Kaznivi dejanji za kateri je bil obtoženi spoznan za krivega je potrebno pravno opredeliti za eno samo nadaljevano kaznivo dejanje velike tatvine po 1. tč. I. odst. 212. čl. v zv. s I. odst. 211. čl. in II. odst. čl. 16 KZ čeprav je dvoje kaznivih dejanj ostalo pri poskusu saj so v dokončano kaznivo dejanje zajeta tudi ta, gre namreč za istovrstna kazniva dejanja, storjena v razmaku dveh dni, čeprav na škodo različnih oškodovancev krajevno relativno blizu, pri vseh pa je obt. vodil isti motiv, pridobitve protipravne premoženjske koristi.
V skladu s 4. členom Zakona o notariatu je notarski zapis izvršilni naslov. Zato je potrebno v primeru, da upnik za terjatev predloži notarski zapis, uporabiti določbo tretjega odstavka 144. člena ZPPSL, ne pa prvega odstavka 144. člena ZPPSL, saj je upnik za navedeno terjatev izvršilni naslov že pridobil. To pa pomeni, da je potrebno napotiti na pravdo tistega, ki je njegovo terjatev prerekal, ne pa njega.
Pravilno pa je stališče sodišča prve stopnje, da Revizijsko poročilo Agencije Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje, Podružnice Ljubljana (v nadaljevanju Poročilo) z dne 7.6.1996 (A12) in dopolnitev le-tega z dne 20.9.1996 (A7), ki je bilo izdano v postopku lastninskega preoblikovanja tožeče stranke po določbah 48.b člena ZLPP nima nobenega neposrednega učinka na toženo stranko in jo k ničemer ne zavezuje. Z navedenim poročilom je bilo tožeči stranki naloženo, da v svojih knjigovodskih evidencah vzpostavi terjatve do tožene stranke, glede na ugotovljena oškodovanja družbene lastnine, ki izvirajo iz medsebojnega poslovanja strank. Tožeča stranka je izvedla v Poročilu zahtevane uskladitve in vzpostavila ustrezne terjatve do tožene stranke, kar pa predstavlja zgolj njeno enostransko ravnanje. Zato golo knjiženje teh terjatev v poslovnih knjigah tožeče stranke med strankama ni vzpostavilo dolžniško upniškega razmerja, na kar pravilno opozarja sodišče prve stopnje.
ZPP (1977) člen 349, 354, 354/2, 368, 349, 354, 354/2, 368. ZDR člen 103, 103. ZDSS člen 14, 14. ZTPDR člen 83, 83.
procesna predpostavka - dokončnost odločitve - odpoved pravici do ugovora
Sodno varstvo je dopustno le zoper dokončne, vendar še ne pravnomočne odločbe delodajalca, na kar sodišče pazi ves čas postopka po uradni dolžnosti.
Če v času trajanje sodnega postopka postane odločba delodajalca pravnomočna, ker se delavec ob smiselni uporabi 394. čl. ZPP bodisi odpove pravici do ugovora ali umakne že vložen ugovor, odpade tudi procesno predpostavka za dopustnost sodnega varstva pravic.
ZPP (1977) člen 373-3, 373-4, 373-3, 373-4. ZOR člen 200, 200.
varstvo pri delu - odškodninska odgovornost delodajalca
Dejstvo, da tožnik še ni imel opravljenega preizkusa iz varstva pri delu, čeprav je pri toženi stranki delal že skoraj dve leti, in je pričel delati na novem stroju istega dne, kot je prišlo do nezgode, da je bil o delovanju le kratko poučen, vendar je delo opravljal brez nadzora, pomeni, da je tožena stranka v celoti odgovorna za nastalo poškodbo pri delu.
Ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka v celoti umaknila tožbo je bila v nasprotju z vsebino vloge, s katero je tožeča stranka le delno umaknila tožbo.
Vprašanje, ali in kdaj postopek na ugotovitev neobstoja ločitvene pravice po 5.odst. 143.čl. ZPPSL v učinke "res transacta" posega tako, da je izven tistega, za kar je po 5.odst. 143.čl. ZPPSL predviden, je vsebinsko in ne formalno vprašanje. Zato je o njem treba odločiti s sodbo in ne s sklepom.
Če tožnik v tožbi navedene kot toženo stranko osebo, ki ne obstaja več (neobstoječ subjekt) in nato sam navede kot toženo stranko osebo, ki je lahko pravdna stranka, gre za popravo tožbe in ne za spremembo tožbe.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neobrazložen ugovor - razmerje
Vse dolžnikove ugovorne trditve in predloženi dokazi se nanašajo na leti 1997 in 1998, torej na čas pred izdajo sodbe. Te razloge bi mogel in moral uveljavljati že v postopku, iz katerega izhaja pravnomočni izvršilni naslov, medtem ko z njimi v izvršilnem postopku, ki se vodi na podlagi izvršilnega naslova, ne more (več) uspeti.
ZIZ člen 143, 143. ZPP člen 22, 22/2, 24, 24/1, 22, 22/2, 24, 24/1.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - Izključna krajevna pristojnost - predhodni preizkus tožbe
ZPP sodišču ne daje možnosti, da bi se lahko v kateri koli fazi postopka izreklo za krajevno nepristojno. S tem, da je sodišče obravnavalo upnikovo vlogo, ne da bi se ob predhodnem preizkusu izreklo za krajevno nepristojno, je sprejelo svojo krajevno pristojnost, ki je sedaj ne more (več) odkloniti.
ZPP (1977) člen 12, 368. ZTPDR člen 13. Kolektivna pogodba za cestno gospodarstvo člen 57, 58.
razrešitev - ravnatelj - razporeditev na drugo ustrezno delovno mesto - zakonitost razrešitve - predhodno vprašanje - plača
Ker je sklep o razrešitvi tožnika s funkcije direktorja postal pravnomočen, ni dopustno v sporu zaradi plačila razlike med plačo direktorja in plačo na delovnem mestu, na katerega je bil tožnik razporejen po razrešitvi, ugotavljati (kot predhodnega vprašanja), ali je bila razrešitev s funkcije direktorja nezakonita. Ker je za delodajalca po razrešitvi nastala obveznost, da tožnika razporedi na delovno mesto, ki je primerno njegovi strokovni izobrazbi, znanju in zmožnostim, je za odločitev v sporu zaradi plačila razlike plače bistveno le, ali je sklep o razporeditvi na drugo delovno mesto zakonit.
Vloga stranke, da naj se glavna obravnava preloži zaradi odsotnosti direktorja ne more predstavljati upravičenega razloga za preložitev glavne obravnave. Narok se vseeno opravi, če stranka ne pride na prvi narok za glavno obravnavo.