KZ člen 16, 16/1, 16/2. ZKP člen 392, 392/5, 392, 392/5.
silobran - sprememba sodbe
Če sodišče 2. stopnje v nasprotju s sodiščem 1. stopnje ugotovi v obdolženčevem ravnanju silobran (udarec z ročajem grabelj je bil usmerjen v nož, ki ga je oškodovanka imela v roki in je z njim klatila v prepiru, ne pa proti njenemu telesu), je opravičeno po 5. odst. 392. čl. ZKP spremeniti izpodbijano obsodilno sodbo v oprostilno.
V skladu s 4. členom Zakona o notariatu je notarski zapis izvršilni naslov. Zato je potrebno v primeru, da upnik za terjatev predloži notarski zapis, uporabiti določbo tretjega odstavka 144. člena ZPPSL, ne pa prvega odstavka 144. člena ZPPSL, saj je upnik za navedeno terjatev izvršilni naslov že pridobil. To pa pomeni, da je potrebno napotiti na pravdo tistega, ki je njegovo terjatev prerekal, ne pa njega.
Kaznivi dejanji za kateri je bil obtoženi spoznan za krivega je potrebno pravno opredeliti za eno samo nadaljevano kaznivo dejanje velike tatvine po 1. tč. I. odst. 212. čl. v zv. s I. odst. 211. čl. in II. odst. čl. 16 KZ čeprav je dvoje kaznivih dejanj ostalo pri poskusu saj so v dokončano kaznivo dejanje zajeta tudi ta, gre namreč za istovrstna kazniva dejanja, storjena v razmaku dveh dni, čeprav na škodo različnih oškodovancev krajevno relativno blizu, pri vseh pa je obt. vodil isti motiv, pridobitve protipravne premoženjske koristi.
ZPP (1977) člen 370, 370. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 231, 231/2, 231, 231/2.
začasna zadržanost z dela zaradi bolezni - ocena
Če je iz medicinske dokumentacije razvidno, da je imel tožnik poleg zdravstvenih težav zaradi hrbtenice tudi duševne motnje, zaradi katerih se je zdravil že pred spornim staležem, je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, ker se je sodišče prve stopnje ukvarjalo le z ortopedskimi težavami, ni pa ugotavljalo njegovih duševnih motenj.
ZGD člen 394, 394/1, 394, 394/1. ZPP člen 81, 81/1, 81/5, 81, 81/1, 81/5.
prenehanje pravne osebe - izbris pravne osebe iz registra
V primeru, da je tožeča stranka prenehala po skrajšanem postopku na podlagi določb 394.-398. Zakona o gospodarskih družbah zaradi česar je bila izbrisana iz sodnega registra, to pomeni, da ne obstaja več in da nima pravnega naslednika. Zato je potrebno v takem primeru njeno tožbo v skladu s 5. odst. 81. čl. ZPP zavreči, saj se omenjena pomanjkljivost ne da odpraviti. 1. odst. 394. člena ZGD ne vsebuje določil glede pravnega nasledstva družbe, ki je prenehala po skrajšanem postopku, niti glede terjatev izbrisane družbe. Zato družbenik, ki v izjavi in v skladu z gornjim določilom prevzema obveznost plačila morebitnih preostalih obveznosti družbe, ni pravni naslednik izbrisane družbe.
Negativni publicitetni učinek pomeni, da v primeru, če določen podatek, ki je pomemben za pravni promet ni vpisan v sodni register, tretji za ta podatek ni dolžan vedeti. Subjekt vpisa bo takšen (nevpisani) podatek lahko uveljavljal nasproti tretjemu samo, če mu bo dokazal, da je tretji za ta podatek vedel. Velja torej domneva (ki pa ni neizpodbitna), da tretji za nevpisani podatek ne ve.
Če je obtoženec, ki je na razglasitvi napovedal pritožbo, pa je napoved z vlogo po zagovorniku umaknil, nato pa je v roku za napoved preklical umik napovedi in nato vložil pritožbo zoper v celoti izdelano sodbo, pritožba ni dovoljena, ker se je z umikom napovedi hkrati odpovedal tudi pritožbi. Odpoved pritožbi pa se ne more preklicati. Sodišče 2. stopnje je dolžno takšno pritožbo zavreči kot nedovoljeno.
Sporna vročilnica (pripeta k redni št. 12 spisa) vsebuje izjave o vročitvi in prejemu sodbe. Iz žiga in podpisa vročevalca, ki je v primeru vročanja sodnih pisanj javni organ (glej 1. odst. 132. čl. ZPP), je razvidno, da je bila sodba vročena naslovniku, to je pooblaščencu tožene stranke, dne 6.9.2000. Iz prejemnikovega z besedo zapisanega datuma prejema sodbe pa je razvidno, da je pošiljko prejel istega dne, to je dne 6.9.2000. V tem pogledu je pritožbeno sklicevanje neupoštevno še zato, ker se na opravičljivo zmoto v (lastni) izjavi ne more sklicevati pooblaščenec tožene stranke, ki je odvetnik, od katerega se pričakuje ravnanje s skrbnostjo dobrega strokovnjaka (primerjaj 2. odst. 61. čl. v zvezi z 2. odst. 18. čl. ZOR).
Vsak ugovor, tako tudi ugovor po izteku roka, mora biti obrazložen; dolžnik mora navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predložiti dokaze zanje. Sicer se ugovor šteje za neutemeljen.
ZPP (1977) člen 349, 354, 354/2, 368, 349, 354, 354/2, 368. ZDR člen 103, 103. ZDSS člen 14, 14. ZTPDR člen 83, 83.
procesna predpostavka - dokončnost odločitve - odpoved pravici do ugovora
Sodno varstvo je dopustno le zoper dokončne, vendar še ne pravnomočne odločbe delodajalca, na kar sodišče pazi ves čas postopka po uradni dolžnosti.
Če v času trajanje sodnega postopka postane odločba delodajalca pravnomočna, ker se delavec ob smiselni uporabi 394. čl. ZPP bodisi odpove pravici do ugovora ali umakne že vložen ugovor, odpade tudi procesno predpostavka za dopustnost sodnega varstva pravic.
Pravilno pa je stališče sodišča prve stopnje, da Revizijsko poročilo Agencije Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje, Podružnice Ljubljana (v nadaljevanju Poročilo) z dne 7.6.1996 (A12) in dopolnitev le-tega z dne 20.9.1996 (A7), ki je bilo izdano v postopku lastninskega preoblikovanja tožeče stranke po določbah 48.b člena ZLPP nima nobenega neposrednega učinka na toženo stranko in jo k ničemer ne zavezuje. Z navedenim poročilom je bilo tožeči stranki naloženo, da v svojih knjigovodskih evidencah vzpostavi terjatve do tožene stranke, glede na ugotovljena oškodovanja družbene lastnine, ki izvirajo iz medsebojnega poslovanja strank. Tožeča stranka je izvedla v Poročilu zahtevane uskladitve in vzpostavila ustrezne terjatve do tožene stranke, kar pa predstavlja zgolj njeno enostransko ravnanje. Zato golo knjiženje teh terjatev v poslovnih knjigah tožeče stranke med strankama ni vzpostavilo dolžniško upniškega razmerja, na kar pravilno opozarja sodišče prve stopnje.
ZPP (1977) člen 373-3, 373-4, 373-3, 373-4. ZOR člen 200, 200.
varstvo pri delu - odškodninska odgovornost delodajalca
Dejstvo, da tožnik še ni imel opravljenega preizkusa iz varstva pri delu, čeprav je pri toženi stranki delal že skoraj dve leti, in je pričel delati na novem stroju istega dne, kot je prišlo do nezgode, da je bil o delovanju le kratko poučen, vendar je delo opravljal brez nadzora, pomeni, da je tožena stranka v celoti odgovorna za nastalo poškodbo pri delu.
S splošnimi trditvami, da je imel opravljeni posel napake (pri čemer naročnik ni navedel, kakšne napake so bile ugotovljene in da je o njih obvestil izvajalca) ni mogel uspeti z svojimi pravicami glede napak izvršenega dela.
ZST člen 12, 12/3, 12, 12/3. ZPP člen 180, 180/2, 180, 180/2.
spor zaradi prenehanja delovnega razmerja - sodna taksa
Spor o zakonitosti pogojno izrečenega diciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja se šteje za spor o prenehanju delovnega razmerja delavca, v katerem delavec ne plačuje sodnih taks (3. odst. 12. čl. ZST).
Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) št. 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 8, 8/3. ZPP (1977) člen 282, 369. ZDR člen 106. ZTDR člen 83.
pravica do sodnega varstva - rok za vložitev tožbe - molk organa
Delavec ima pravico in dolžnost, da uveljavlja svoje pravice v rokih, ki so zakonsko določeni oz. v primernih rokih. V nasprotnem primeru se z nerazumnim podaljševanjem rokov zmanjšuje pravna varnost. Zahteva po upoštevanju razumnih rokov izhaja tudi iz določbe 3. odst. 8. člena Konvencije MOD št. 158 o prenehanju delovnega razmerja, s tem, da se po tej določbi šteje, da delavec ne bo uveljavljal svoje pravice do pritožbe zoper prenehanje delovnega razmerja, če je ni uveljavil v določenem roku po prenehanju delovnega razmerja.
Dolžnik je v ugovoru zatrjeval, da so dobave po predloženih računih oziroma dobavnicah sporne, ker so na dobavnicah prevzem blaga potrdile njemu povsem nepoznane osebe in ker dobavnice niso potrjene z njegovo štampiljko; smiselno torej, da blaga ni prejel. S tem je navedel razloge, zaradi katerih nasprotuje izvršbi. Negativnega dejstva pa dolžnik ne more dokazati v smislu 2. odst. 53. člena ZIZ.
izvršba na plačo - omejitve izvršbe - plača - preživnina
Odločitev, da je nezarubljivi del plače ustrezno višji v primeru, če ima dolžnik, katerega plača se rubi, zakonite preživninske obveznosti, se opravi na ugovor dolžnika (ugovorni razlog iz 7. točke 1. odst. 55. čl. ZIZ).
Le trditve o obstoju možnosti, da lahko tožena stranka garažni boks odtuji ali obremeni ne kažejo na potrebo po zavarovanju terjatve na vrnitev le-tega z začasno odredbo. Brez konkretnejšega zatrjevanja in dokazovanja, da bo tožena stranka dejansko odtujila ali obremenila garažni boks ni izkazana tista nevarnost, ki je predpisana in je sicer objektivna.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik v ugovoru sicer navaja nekatera dejstva, ki bi utegnila pomeniti ugovorni razlog v smislu 55. čl. ZIZ, vendar za svoje trditve ne predlaga nobenih dokazov.