Tožena stranka je dejansko stanje v zvezi s pravno podlago za omejitev osebne svobode iz 1. alinee 51. člena ZMZ nepopolno ugotovila in nepravilno uporabila materialno pravo. Upoštevati bi morala, ali je prosilec imel kakšno možnost, da bi prišel v Slovenijo z dokumentom, ki ga je mogoče kot primerljivega umestiti v določbo 1. odstavka 75. člena ZTuj-1, in ali prosilec za azil, ki nima takšnega dokumenta, vzbuja zadosten dvom v verodostojnost zatrjevane identitete. Tožena stranka pri uporabi zgoraj navedene določbe ZMZ tudi ni uporabila načela sorazmernosti.
upravni spor - dopustnost upravnega spora - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - splošen predpis - zavrženje tožbe
V upravnem sporu odloča sodišče tudi o zakonitosti aktov organov, izdanih v obliki predpisa, kolikor urejajo posamična razmerja. V konkretnem primeru pa Uredba o koncesiji za izkoriščanje gozdov v lasti RS ni predpis, ki bi urejal posamična razmerja, ampak gre za predpis, ki na splošno določa pogoje za podeljevanje koncesije za izkoriščanje gozdov, ki so v lasti Republike Slovenije in s katerimi gospodari Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. Ta predpis po svoji vsebini ni posamični akt, s katerim bi se urejala konkretna razmerja, saj se ne nanaša na konkretne subjekte, ki bi bili poimensko določeni, ampak na nedoločen krog subjektov.
ZUP člen 240, 240/2, 240/3. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-7.
upravni postopek - rok za vložitev pritožbe - pravočasnost pritožbe - zamuda da roka - zavrženje pritožbe - upravni spor - procesne predpostavke - zavrženje tožbe
Po določbi 3. odstavka 240. člena ZUP ima stranka pravico do pritožbe zoper sklep o zavrženju prepozne pritožbe. Iz upravnih spisov izhaja, da tožnik pritožbe zoper odločitev prvostopenjskega organa, s katerim je ta njegovo pritožbo zavrgel kot prepozno, ni vložil. Ker torej tožnik ni izkoristil možnosti rednega pravnega sredstva po ZUP, upravni spor ni dopusten.
mednarodna zaščita - preganjanje - subsidiarna zaščita - položaj Romov - rok za prostovoljno zapustitev države
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da en fizični napad na drugo tožnico, ki ga spremljajo žaljivke in grožnje, ne dosega standarda preganjanja, kot tudi ne en grob prijem neke osebe prvo tožnika, ko je le-ta stopil na njeno dvorišče in brskal po smetnjaku, prav tako pa tudi ne žaljivke in psovke s strani sošolcev. Pravilno je ugotovila, da navedena dejanja ne predstavljajo tako hude kršitve človekovih pravic, da bi jih lahko ovrednotili kot preganjanje. Kot dejanj preganjanja tudi ni mogoče šteti razlogov, ki se nanašajo na zdravstvene in socialne pravice, saj je bila drugo tožnici zdravniška pomoč v nujnih primerih vedno nudena, ne glede na to, da ni imela urejenega zdravstvenega zavarovanja, druge zdravstvene storitve pa je morala plačati, ker ni imela sklenjenega zdravstvenega zavarovanja, in ne zato, ker je romske narodnosti, prav tako so ji na socialni službi dali denar za ponovni priklop elektrike, policija je v primeru fizičnega napada odreagirala, razen tega pa sosedov ni mogoče šteti kot subjektov preganjanja.
Primerneje bi bilo, če bi organ, ki odloča v azilnem postopku, v odločbi določil tudi rok za prostovoljno zapustitev države, vendar pa po mnenju sodišča ne gre za nobeno kršitev, če tega roka ni, ker je določen že s samim zakonom.
Organ prve stopnje v obrazložitvi ni navedel, zakaj je presodil, da listina, s katero je župan tožeče stranke (ki na podlagi 33. člena ZLS predstavlja in zastopa občino) potrdil investicijski program, ni ustrezna listina, zaradi česar je odločil, da vloga ni ustrezno dopolnjena. Tega tudi ni mogoče ugotoviti iz odločbe organa druge stopnje.
EKČP člen 3, 13. ZUS-1 člen 32, 32/2, 32/3. ZMZ člen 60, 62, 63. Direktiva Sveta 2005/85/ES z dne 1. decembra 2005 o minimalnih standardih glede postopkov za priznanje ali odvzem statusa begunca v državah članicah člen 27, 27/2,36, 36/7, 39, 39/1, 39/1-a.
začasna odredba - mednarodna zaščita - varna tretja država - zavrženje prošnje - varna tretja država - Republika Hrvaška kot varna tretja država - neposredna uporaba prava EU
Za prosilca je učinek zavrženja njegove prošnje enak kot v primeru, ko je prosilčeva tožba za mednarodno zaščito zavrnjena, za katero je po izrecni določbi četrtega odstavka 74. člena ZMZ določeno, da ima suspenzivni učinek.
V primeru, ko je nacionalni predpis v nasprotju s pravom EU, mora sodišče (in upravni organ) uporabiti neposredno uporabljivo določbo iz sekundarnega pravnega vira EU.
Tožena stranka ne more uporabiti koncepta varne tretje države, če pred tem ne ugotovi dejstva, da bo Hrvaška „vsebinsko“ obravnavala prošnjo tožnika in da ne bo njegove prošnje na isti ali podobni pravni podlagi zavrgla in je ne bo vsebinsko obravnavala, ampak bo tožnika izročila naslednji državi, iz katere je tožnik morebiti prišel.
blagovna znamka- registracija blagovne znamke - ugovor zoper registracijo znamke - odločitev o ugovoru - odločba o registraciji znamke
Postopek registracije znamke ureja ZIL-1. Ta v 101. členu ureja ugovorni postopek. Nesporno v zadevi je, da je tožeča stranka vložila ugovor, o katerem pa pred izdajo izpodbijane odločbe ni bilo odločeno, kar bi glede na določbo 102. člena ZIL-1, pred izdajo izpodbijane odločbe iz 103. člena ZIL-1, moralo biti. Izpodbijana odločba je bila izdana preuranjeno, kršitev pravil pa je vplivala oziroma mogla vplivati na zakonitost oziroma pravilnost odločitve.
ZTuj-1 člen 32, 43, 43/1. ZUP člen 62. ZZDT člen 4.
dovoljenje za začasno prebivanje - podaljšanje dovoljenja - dovoljenje za delo - jezik v postopku
Tožniku je izdano dovoljenje za delo za opravljanje poslovodne funkcije, kar v zadevi ni sporno, dejansko pa opravlja dela in naloge zidarskega pomočnika. To dejstvo je upravni organ ugotovil po opravljenem zaslišanju tožnika. S tem tožnik krši določbo 6. točke 4. člena ZZDT, ki določa, da sme tujec v Republiki Sloveniji opravljati samo tisto delo, za katero mu je bilo izdano delovno dovoljenje.
Glede na določbo 7. odstavka 62. člena ZUP ima stranka pravico spremljati postopek po tolmaču, vendar mora zahtevo po zagotovitvi tolmača sama izraziti. Upravni organ ni dolžan zagotoviti tolmača po uradni dolžnosti, če stranka te zahteve ne izrazi, to še posebej v obravnavani zadevi, ko je tožnik nedvoumno povedal, da je zaradi nerazumevanja slovenskega jezika s seboj pripeljal prijatelja. V kolikor tožnik in njegov prijatelj nista razumela slovenskega jezika in vprašanj, ki so bila tožniku postavljena, bi tekom zaslišanja to tožnik lahko povedal upravnemu organu in zahteval, da se mu omogoči spremljanje postopka v jeziku, ki ga razume.
ZDSS člen 5, 5/1, 5/1-b. ZJU člen 24, 24/5. ZPP člen 19, 23, 23/1.
uvrstitev v plačilni razred - sklep o določitvi plače - stvarna pristojnost
V obravnavanem primeru gre za odločanje o pravici iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem, saj je z izpodbijanima sklepoma odločeno o uvrstitvi tožnika v plačilni razred, pravica do plače pa je pravica iz delovnega razmerja. Za presojo zakonitosti tega sklepa pa je pristojno delovno sodišče.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - ugotavljanje vrednosti nepremičnine - evidenca GURS
Podatki GURS-a o vrednosti nepremičnin so uradna evidenca, zato jih je bil organ za ugotovitev vrednosti premoženja upravičen uporabiti. Zgolj namen evidence, da je namenjena določanju davka na nepremičnine ne zmanjšuje njene uporabnosti pri ugotavljanju višine premoženja.
neupravičeno prejeta denarna socialna pomoč - odpis dolga - pogoji za odpis dolga
Glede na določbo 3. odstavka 77. člena ZJF bi morala tožena stranka presoditi, ali bi bili nesorazmerni stroški izterjave glede na višino terjatve 181,61 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, predvsem pa, ali je dolg glede na premoženje tožnika mogoče izterjati. Povedano drugače, ugotoviti bi morala, kaj obsega premoženje tožnika in presoditi, ali je premoženje tožnika mogoče unovčiti do te mere, da bi bilo sporni dolg mogoče izterjati.
povračilo stroškov - službeno potovanje - dnevnica - kilometrina - drugi osebni prejemki - davek od osebnih prejemkov - prispevki za socialno varnost - davek od dobička pravnih oseb - vračilo davka
Dokazovanje poslovnega dogodka na način, da bo zadostil kriterijem iz SRS oziroma 11. člena ZDDPO, je dolžnost davčnega zavezanca. Tudi po presoji sodišča pa tožeča stranka poslovnih dogodkov, ki naj bi bili podlaga za izplačilo potnih stroškov, ni uspela dokazati.
V točki 2 izreka izpodbijane odločbe je davčni organ zgolj ugotovil, da je bila obveznost, ki jo je treba plačati, že poravnana po prvi odločbi, ki je bila takrat, ko je bil davek plačan, veljavna. To pa vsekakor predstavlja oviro za to, da bi bil tožniku davek, plačan po prvotni odločbi, vrnjen.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - sodna taksa - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - oprostitev plačila sodne takse - mestni svetnik
Iz podatkov spisa izhaja, da prosilka v zadevi nima verjetnega izgleda za uspeh, saj v ugovoru zoper plačilni nalog ne navaja razlogov iz 34.a člena ZST-1, zaradi katerih je mogoče plačilni nalog uspešno izpodbijati.
Zgolj zato, ker opravlja funkcijo članice mestnega sveta, tožnica plačila sodnih taks po določbi 1. odstavka 10. člena ZST-1 ni oproščena.
upravni spor - res iudicata - ponovno odločanje o isti zadevi - zavrženje tožbe - začasna odredba
O isti zadevi, to je o tožbi zoper izpodbijani sklep in o predlogu za izdajo začasne odredbe, je bil že izdan pravnomočni sklep. Zato je sodišče tožbo zavrglo, glede na takšno odločitev o tožbi pa tudi procesna predpostavka za odločanje o zahtevani začasni odredbi ni več izkazana.
prenehanje družbe po skrajšanem postopku - prevzem neporavnanih obveznosti družbe - davčni dolg
Tožnica se je kot družbenica družbe, izbrisane po skrajšanem postopku, z izjavo iz 1. odstavka 394. člena ZGD zavezala prevzeti obveznost plačila morebitnih preostalih obveznosti družbe ter s tem nastopila (singularno) pravno nasledstvo nasproti upnikom družbe kot nova dolžnica. Na ta način je vstopila tudi v že začeta pravna razmerja, kakršno je obravnavano in v katerem se ugotavlja davčni dolg izbrisane družbe. Obveznost iz davčne odločbe je bila ob izbrisu že poravnana, je pa bila hkrati vložena pritožba zoper odločbo. Postopek v zvezi s terjatvijo se je torej po izbrisu družbe le še nadaljeval, zato ne gre za situacijo iz 2. odstavka 394. člena ZGD.
Ne drži tožbena trditev, da je obveznost po prvi izdani odmerni odločbi z njeno odpravo prenehala in da zato obstaja obveznost vračila davka. Odločba ni bila le odpravljena, pač pa je bila zadeva vrnjena v ponovni postopek in odločanje na prvo stopnjo, kjer se je ponovno, skladno z napotki druge stopnje, ugotavljala pravilna višina davčnega dolga izbrisane družbe in s tem višina obveznosti, za katero je izjavo o njenem poplačilu oziroma o prevzemu morebitne preostale obveznosti dala tožnica kot družbenica že ob njenem izbrisu.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - - verjetni izgled za uspeh - prepozno vložena pritožba
Iz podatkov spisa izhaja, da prosilec (tožnik v upravnem sporu) nima verjetnega izgleda za uspeh v zadevi, saj je zamudil prekluzivni rok za vložitev pritožbe iz 3. odstavka 73. člena ZUS-1.
obrt - vpis v obrtni register - članstvo v Obrtno-podjetniški zbornici - članarina - odmera članarine - odjava iz obveznega zavarovanja
Z vpisom v obrtni register je tožnica podlagi kogentnih zakonskih določb postala članica OZS, kot taka pa je, na podlagi prav tako kogentnih zakonskih določb, zavezana plačevati članarino. O ustavnosti teh zakonskih določb se je že izreklo Ustavno sodišče, ki neustavnosti takšne ureditve ni ugotovilo. Odjava tožnice iz obveznega zavarovanja za odločitev o plačevanju članarine ni pravno pomembna. Kolikor tožnica uveljavlja, da dejavnosti ne more opravljati in da zato ne more plačevati članarine, pa so to okoliščine, zaradi katerih se lahko predlaga odlog ali odpis članarine.
obrt - vpis v obrtni register - članstvo v Obrtno-podjetniški zbornici - članarina - odmera članarine
Obrtno dovoljenje lahko pridobi tudi gospodarska družba. Njen vpis v poslovni register ni ovira, temveč pogoj za vpis v obrtni register. Čim je vpis v obrtni register veljavno opravljen, so podani tudi pogoji za članstvo v OZS, ki je po določbah ObrZ obvezno, posledično pa je obvezno tudi plačevanje članarine.
obrt - vpis v obrtni register - članstvo v Obrtno-podjetniški zbornici - članarina - odmera članarine - odjava iz obveznega zavarovanja
Z vpisom v obrtni register je tožnica podlagi kogentnih zakonskih določb postala članica OZS, kot taka pa je, na podlagi prav tako kogentnih zakonskih določb, zavezana plačevati članarino. O ustavnosti teh zakonskih določb se je že izreklo Ustavno sodišče, ki neustavnosti takšne ureditve ni ugotovilo. Odjava tožnice iz obveznega zavarovanja za odločitev o plačevanju članarine ni pravno pomembna. Kolikor tožnica uveljavlja, da dejavnosti ne more opravljati in da zato ne more plačevati članarine, pa gre za okoliščine, zaradi katerih se lahko predlaga odlog ali odpis članarine.