ZDPN člen 15. ZDO člen 216, 217. ZDavP-2 člen 125.
davek na promet nepremičnin - vračilo davka na promet nepremičnin - zastaranje - zastaranje pravice do vračila davka na promet nepremičnin
V času nastanka davčne obveznosti je veljal ZDPN, ki vprašanja zastaranja ni urejal, zato so se v tem pogledu uporabljale določbe ZDO, vključno z določbami o zastaranju pravice do vračila davka, po katerih pravica zavezanca, da se mu vrnejo nepravilno ali preveč plačani zneski davka, zastara v petih letih po preteku leta, v katerem jih je plačal (216. člen ZDO), oziroma (absolutno) v desetih letih od dneva, ko je zastaranje prvič pričelo teči (217. člen ZDO). Zastaralni rok je torej v konkretnem primeru začel teči po ZDO in je, z ozirom na leto, v katerem je bilo opravljeno plačilo davka, iztekel s potekom leta 1992. Iztekel je torej še pred vloženo zahtevo za vračilo davka (v letu 2009) in pred uveljavitvijo zakonske ureditve (v ZDavP-2), ki začetek teka roka veže tudi na druge okoliščine, ne le na leto, v katerem je bil davek plačan. To pa pomeni, da je pravica zahtevati vračilo prenehala.
ZUP člen 35, 35/4, 237, 237/2, 237/2-6. ZUS-1 člen 27, 27/3. ZLPLS člen 14a, 14a/1.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - absolutna bistvena kršitev postopka - izločitev uradne osebe
Upravni postopek pred izdajo prvostopenjskega akta je vodila ista pooblaščena uradna oseba kot je vodila postopek odločanja na drugi stopnji. Tako je v danem primeru podana absolutna bistvena kršitev določb postopka, ki je narekovala odpravo izpodbijanega upravnega akta.
ZVrt člen 32, 32/1, 32a, 32a/1, 32a/2. Pravilnik o plačilu staršev za programe v vrtcih člen 8, 8/1, 9.
vrtec - plačilo za program vrtca - uvrstitev v plačilni razred - premoženje družine - kapitalski delež
Kapitalskega deleža ni mogoče upoštevati kot dela premoženja družine, če je upravni organ pred tem pri ugotavljanju višine vseh dohodkov upošteval tudi dohodek, ki izvira iz imetništva kapitalskega deleža.
upravni postopek - rok za vložitev pritožbe - prepozna pritožba - vročitev inšpekcijske odločbe upravniku večstanovanjske stavbe - upravnik večstanovanjske stavbe kot pooblaščenec lastnikov
Organ prve stopnje je postopal pravilno, ko je sklep o dovolitvi izvršbe vročil upravniku stavbe, ki je bil vpisan v register upravnikov na podlagi odločbe, izdane v upravnem postopku. Takšna vročitev je v skladu z določbo 2. odstavka 48. člena ZS-1.
javni razpis - popravek javnega razpisa - sofinanciranja iz javnih sredstev - pogoji za dodelitev sredstev - vrstni red prispelih vlog
S popravkom javnega razpisa, s katerim se je (zgolj) spremenila višina sredstev, namenjenih za sofinanciranje za posamezne sklope, tožena stranka ni vsebinsko posegla v kandidiranje na javnem razpisu, saj je bila spremenjena višina sredstev v popravku javnega razpisa v skladu s 3. točko javnega razpisa, to je v skladu s proračunskimi sredstvi. Pod točko 4.4. javnega razpisa so bila opredeljena merila in način izbire prejemnikov sredstev, in sicer je bilo določeno, da se bodo nepovratna sredstva dodeljevala do porabe sredstev po zaporedju predloženih vlog na pošti (datum, ura, minuta poštnega žiga).
ZUP člen 213, 213/1, 213/6, 214. ZBPP člen 34. ZUS-1 člen 27, 27/1, 27/1-2.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - obrazložitev odločbe - izrek odločbe
Tožena stranka v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navaja samo, katere stroške je uveljavljal tožnik, da je predlog delno utemeljen in katere stroške mu je priznala, kar pomeni, da izpodbijana odločba nima razlogov, zakaj tožena stranka določenih stroškov tožniku ni priznala. Ta kršitev pa je lahko vplivala na zakonitost in pravilnost odločitve.
Če iz obrazložitve upravne odločbe izhaja, da tožena stranka v celoti ni ugodila zahtevku stranke, mora biti to razvidno tudi v izreku odločbe.
ZUP člen 213, 213/1, 213/6, 214. ZBPP člen 30, 30/6, 34.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - izrek odločbe - obrazložitev odločbe
Če iz obrazložitve upravne odločbe izhaja, da tožena stranka ni ugodila v celoti zahtevku stranke, mora biti to določno razvidno tudi v izreku odločbe.
Izpodbijani akt je tudi premalo obrazložen glede uporabe tarife 3503, saj je tožena stranka le prepisala pojasnjevalno določilo, da gre za enostavno pisanje, ki ne vsebuje težjih pravnih vprašanj niti obsežnih vsebinskih razlag, in dodala, da pripravljalna vloga z dne 3. 3. 2010 vsebuje le navedbe stranke. To pa ne drži, ker vloga vsebuje tudi dodatna pojasnila dejanskega stanja z navedbo pravnih posledic, predlaga pa tudi izvedbo konkretnih dokazov, zato ugotovitev tožene stranke, da so v vlogi le „navedbe stranke“ ne ustreza podatkom v spisu.
ZUP člen 213, 213/1, 213/6, 214. ZOdvT člen 41, 41/1. ZUP člen 145.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - obrazložitev odločbe - izrek odločbe - poseben ugotovitveni postopek
Tožena stranka, razen sklicevanja na 7. člen OT, v obrazložitvi odločbe ni navedla, kako je prišla do priznanja „50 točk (8x)“ za odsotnost tožnika iz pisarne. Tega tudi ni mogoče ugotoviti niti iz navedbe o številu narokov, saj iz obrazložitve, kjer tožena stranka navaja datume narokov, izhaja, da je bilo narokov 9 in ne 8, kot je tožena stranka navedla v oklepaju. Izpodbijani akt tako nima ustrezne obrazložitve iz 214. člena ZUP. Iz istega razloga je izpodbijani akt nezakonit tudi v delu obrazložitve glede kilometrine.
Tožena stranka bi morala tožnika v skladu z ZUP pozvati, naj predloži ustrezen dokaz, da je zaradi zastopanja stranke v sodnem postopku stranko obiskal v zaporu v okoliščinah, ko po trditvah tožnika kakršen koli drug kontakt pred predvideno kazensko obravnavo med tožnikom in stranko ni bil možen.
žrtev vojnega nasilja - zahteva za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja - pravnomočna odločitev o isti stvari - sprememba zakona - nespremenjeno dejansko stanje in pravna podlaga - zavrženje zahteve
Prvostopenjski upravni organ je zahtevo tožnika za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja pravilno zavrgel. Ta zahteva je namreč vsebinsko povsem enaka tisti, ki jo je tožnik vložil dne 29. 3. 2001 in ki je bila že pravnomočno zavrnjena. Povsem enaka ostaja tudi zakonska ureditev, ki je podlaga za odločitev. S spremembo in dopolnitvijo zakona, na katero se tožnik sklicuje v ponovljeni zahtevi, se namreč položaj otrok, ki so izgubili starše ali enega od njih zaradi nasilnih dejanj ali prisilnih ukrepov okupatorja, ni v ničemer spremenil.
dohodnina - dohodnina od dobička iz kapitala - odsvojitev nepremičnine - vrednost kapitala ob pridobitvi - vrednost na nepremičnini opravljenih investicij - lastno delo zavezanca
Po določbi 1. točke 7. odstavka 98. člena ZDoh-2 se v vrednost kapitala ob pridobitvi kot strošek všteva (in tako zmanjšuje davčno osnovo) vrednost na nepremičnini opravljenih investicij in stroškov vzdrževanja, ki povečujejo uporabno vrednost nepremičnine, če jih je plačal zavezanec. Po navedeni zakonski določbi se torej investicije oziroma stroški, ki jih zavezanec ni plačal, v vrednost kapitala ob pridobitvi ne vštevajo. Razlaga, po kateri se kot strošek na tej podlagi priznajo tudi lastna vlaganja oziroma lastno delo davčnega zavezanca, je zato v nasprotju z zakonskim besedilom.
URS člen 3a. ZUP člen 43, 229. ZIS člen 107, 107/9.
spletne igre na srečo - dostop do spletne strani - stranka v postopku - pravni status - neposredni pravni učinek določb PES
Upravna organa sta pri preizkusu upravičenosti tožnika za vložitev pritožbe zoper odločbo z dne 17. 3. 2010 v smislu prvega odstavka 229. člena v zvezi s prvim in drugim odstavkom 43. člena ZUP materialno pravo nepravilno razlagala in uporabila (upoštevala sta zgolj določbe ZIS in na tej podlagi presodila, da ker tožnik prireja igre na srečo brez predpisane koncesije vlade in ker mu je bilo z odločbo z dne 1. 8. 2006, ki je pravnomočna, prepovedano prirejanje iger na srečo v Republiki Sloveniji, pravnega interesa za pritožbo ne izkazuje).
carina - nastanek carinskega dolga - nezakonita odstranitev blaga izpod carinskega nadzora - obračun uvoznih dajatev - tranzitni postopek - zvezek TIR - garantno združenje
Operacija TIR po v tej zadevi obravnavanem zvezku TIR, ki služi kot dokazilo o zaključku postopka, ni bila pravilno zaključena po določbah Konvencije TIR oz. ni izkazano, da je zadevno blago v tranzitnem postopku zapustilo carinsko območje Skupnosti. Navedeno pomeni nastanek carinskega dolga na podlagi 203. člena CZS. V zadevi je nedvomno ugotovljeno, da predmetno blago ni bilo predloženo namembnemu Carinskemu uradu in da pri tem carinskem uradu ni izstopilo iz carinskega območja Skupnosti.
davčna izvršba - začetek davčne izvršbe - izrek sklepa o izvršbi - bistvena kršitev pravil postopka
Prvotni sklep o davčni izvršbi je bil v delu, ki se nanaša na obveznost iz plačilnega naloga, odpravljen in v tem delu zadeva vrnjena v ponovno odločanje organu prve stopnje. Ta je v ponovljenem postopku v skladu z napotki organa druge stopnje pridobil izvršilni naslov, to je plačilni nalog s potrdilom o izvršljivosti. Ni pa ravnal pravilno, ko na tej podlagi ni ponovno odločil o uvedbi postopka, oziroma je celo odločil, da se davčna izvršba ne začne. Le začeta izvršba je namreč lahko podlaga za plačilo dolžnega zneska, za katerega se sicer ugotavlja, da je bilo izvršeno. To pomeni, da je izrek izpodbijanega sklepa sam s sabo v nasprotju in hkrati v nasprotju z obrazložitvijo, kar je bistvena kršitev pravil postopka.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - oprostitev stroškov postopka - predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka - umik predloga za začetek stečajnega postopka
V zvezi z določbo 4. odstavka 24. člena ZBPP je pravilno stališče tožene stranke, da gre pri vložitvi predloga za začetek stečajnega postopka, s katerim se začne stečajni postopek zoper določenega dolžnika, za smiselno enako situacijo kot pri vložitvi tožbe, posledično pa tudi pri umiku predloga za začetek stečajnega postopka za smiselno enako situacijo kot pri umiku tožbe.
davek na dediščine in darila - davčna oprostitev - zaščitena kmetija - status kmeta
Po določbah 10. člena ZDDDO je oseba, ki nima statusa kmeta, lahko deležna davčne oprostitve le v primeru, če deduje zaščiteno kmetijo kot celoto. Če deduje kmetijo, ki ni zaščitena, ali (posamezno) kmetijsko zemljišče, je oprostitve deležna samo, če ima ob dedovanju pravno priznan položaj kmeta. Ker gre za davčno oprostitev in torej za določbe, ki predstavljajo izjemo od siceršnje splošne obveznosti plačila davka, ni podlage za to, da se jih razlaga širše, kot so zapisane.
ZDO člen 158, 161, 161-5. Pravilnik o merilih in načinu ugotavljanja vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš ter sistemu točkovanja člen 1, 2, 3. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4.
davek od premoženja - davek od premoženja na posest stavb - odmera davka od premoženja - obrazložitev odmerne odločbe - točkovanje tlakov - ponovno odločanje v isti zadevi
Pri točkovanju vrednosti nepremičnine po postavki III Podi – tlaki bi bilo treba ustrezno število točk ugotoviti za posamezno vrsto prostorov glede na delež posamezne vrste tlakov ali pa upoštevati pri vsaki vrsti prostorov samo eno vrsto tlaka – tisto, ki prevladuje.
Glede stanovanjske stavbe in garaže na naslovu C. ostaja odprto vprašanje pravilne površine objekta, saj se tista, ki jo je upošteval davčni organ pri davčni odmeri, tudi ob upoštevanju površine gospodarskega poslopja ne ujema s površino iz cenitve. Predvsem pa ostaja neodgovorjen tožbeni in pred tem že pritožbeni očitek, po katerem je iz cenitve razbrati, da je objekt popolnoma dotrajan in neuporaben in da zato ne zadosti niti osnovnim pogojem za bivanje. Razlogi izpodbijane odločbe so glede na povedano v bistvenem pomanjkljivi, to pa predstavlja bistveno kršitev pravil postopka.
Kot bistveno kršitev pravil postopka sodišče ocenjuje tudi odločanje o odmeri davka za nepremičnino na ulici A. V tem delu je namreč drugostopenjski organ s svojo odločbo prvo odmerno odločbo vzdržal v veljavi, zato gre pri izpodbijani odločbi v tem delu za nedopustno ponovno odločanje v isti stvari.
carina - nastanek carinskega dolga - nezakonita odstranitev blaga izpod carinskega nadzora - obračun uvoznih dajatev - tranzitni postopek - zvezek TIR - garantno združenje
Operacija TIR po v tej zadevi obravnavanem zvezku TIR, ki služi kot dokazilo o zaključku postopka, ni bila pravilno zaključena po določbah Konvencije TIR oz. ni izkazano, da je zadevno blago v tranzitnem postopku zapustilo carinsko območje Skupnosti. Navedeno pomeni nastanek carinskega dolga na podlagi 203. člena CZS. V zadevi je nedvomno ugotovljeno, da predmetno blago ni bilo predloženo namembnemu Carinskemu uradu in da pri tem carinskem uradu ni izstopilo iz carinskega območja Skupnosti.
davek od dobička pravnih oseb - davčno priznani odhodki - stroški storitev - verodostojna knjigovodska listina
Verodostojne knjigovodske listine so po določbah SRS 21 v zvezi z 11. členom ZDDPO predpisano sredstvo dokazovanja nastanka, vsebine in obsega poslovnega dogodka.
davek od dohodkov pravnih oseb - davčno priznani odhodki - stroški storitev - verodostojna knjigovodska listina
Obravnavani računi ne vsebujejo podatkov, ki bi omogočali kontrolo njihove vsebinske pravilnosti. Njihova vsebina je pomanjkljiva tudi ob upoštevanju vsebine pogodbe, sklenjene z romunskim podizvajalcem. To pa, glede na nesporna dejstva, ki jih v zvezi s transakcijskim računom podizvajalca, poravnavo računov in pridobivanjem delovnih dovoljenj za romunske delavce ugotavlja davčni organ, vzbuja utemeljen dvom ne le v resničnost vsebine in obsega poslovnega dogodka, temveč sploh v resničnost njegovega nastanka. Če narave in obsega poslovnega dogodka ni mogoče spoznati popolnoma jasno in brez vsakršnih dvomov, gre za neverodostojno listino, vpis v poslovne knjige na njeni podlagi pa je v nasprotju s SRS. Odhodek, knjižen v nasprotju s SRS, se davčno ne prizna na podlagi 11. člena ZDDPO-1.
Uredba o odlaganju odpadkov na odlagališčih člen 5. ZVO-1 člen 20.
ukrep inšpektorja za okolje in prostor - izpolnjevanje predpisov o ravnanju z odpadki - inšpekcijski zavezanec upravljalec odlagališča - obveznost vmesnih postopkov obdelave
Tožeča stranka kot upravljalec odlagališča za nenevarne odpadke mora poskrbeti za ravnanje z zbranimi odpadki skladno z Uredbo o odlaganju odpadkov na odlagališčih, kar je skladno z obstoječimi predpisi začasno možno zagotoviti na različne načine in ne le z obdelavo zbranih odpadkov v regijskih centrih za ravnanje s komunalnimi odpadki.