pritožba zoper sklep o zavrženju tožbe - vročitev redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi - dokazna ocena
Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da je bila tožba vložena prepozno, saj je tožniku bila odpoved vročena 11. 1. 2022 (odpoved puščena v hišnem nabiralniku), 30-dnevni rok za vložitev tožbe pa je iztekel 10. 2. 2022, tožbo pa je tožnik vložil priporočeno po pošti dne 14. 2. 2022.
ureditev stikov - stiki med starši in otrokom - spor iz razmerij med starši in otroki - izvrševanje stikov z otrokom - stiki med šolskimi počitnicami - določitev obsega stikov - določitev stikov s sodno poravnavo - največja korist otroka - dokazni postopek - konfliktnost med starši - sposobnosti in zmožnosti preživninskega zavezanca - stroški preživljanja - stroški nepravdnega postopka - načelo prostega preudarka
Dokazni postopek ni potrdil pavšalnih pritožbenih trditev predlagatelja, da nasprotna udeleženka ne poskrbi ustrezno za razvojne, osnovne, biološke in funkcionalne potrebe otrok, niti da bi nasprotna udeleženka predlagatelju onemogočala stike z otroki.
Res ima predlagatelj višje stroške zaradi prevozov, vendar pa je skrb in varstvo za tri otroke v pretežni meri še vedno na nasprotni udeleženki, zaradi česar ima tudi manj možnosti, da si poišče dodatno delo in zaslužek.
Sodišču pri urejanju stikov ni potrebno in tudi ne more določiti vsake podrobnosti in predvideti vsake življenjske situacije, ki bo vplivala oziroma, ki bo lahko vplivala na izvrševanje stikov, zato tudi telefonskih stikov ni smiselno določneje opredeliti.
Navzkrižje interesov je namreč zakonski zadržek za imenovanje skrbnika, v skladu s 3. alinejo 241. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ).
S postavitvijo hčere nasprotnega udeleženca za skrbnika, je sodišče prve stopnje, po mnenju sodišča druge stopnje, učinkovito zavarovalo pravice in koristi nasprotnega udeleženca.
preizkus alkoholiziranosti z alkotestom - zapisnik - javna listina
Sestava zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti je zakonsko predpisana v drugem odstavku 107. člena ZPrCP. Zato zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti, ki ga sestavi uradna oseba v okviru uradnega postopka, predstavlja javno listino po 80. členu ZUP in kot tak dokaz o poteku in vsebini dejanja postopka in danih izjav, razen tistih delov zapisnika, h katerim je zaslišanec dal pripombo, da niso pravilno sestavljeni.
priznanje in izvršitev tuje sodne odločbe - plačilo kazni - dokazilo o plačilu
Storilec je k pritožbi predložil potrdilo, da je tujemu prekrškovnemu organu na račun, naveden na odločbi plačal 85,00 EUR.
Sodišče prve stopnje je skladno s 3. točko četrtega odstavka 190. člena ZSKZDČEU glede na k pritožbi predloženo dokazilo o plačilu, pri prekrškovnemu organu Republike Avstrije opravilo poizvedbe v zvezi s pritožbeno zatrjevanim plačilom.
ZPP člen 343, 343/3. ZDR-1 člen 7, 7/4, 8, 130, 130/1.
pravni interes za vložitev pritožbe - dopustitev spremembe tožbe - trpinčenje na delovnem mestu - odškodnina - dnevnice za službene poti - odpoved pravicam iz delovnega razmerja
Čeprav toženka voznikom kombijev ni plačevala stroškov nočitve, vozniki so večinoma spali v kombijih in se umivali v kopalnicah na bencinskih črpalkah, vožnje so bile dolge, odmori pa pogosto kratki, je bila takšna praksa pri vseh voznikih kombijev pri toženki. Drži, da čeprav ima delodajalec do vseh zaposlenih enako prakso, to samo po sebi še ne pomeni, da ne gre za trpinčenje, vendar v konkretnem primeru takšna poslovna praksa ni predstavljala očitno negativnega in zavrženega ravnanja, uperjenega zoper tožnika oziroma voznike.
Ko je tožnik postavil še zahtevek na plačilo dnevnic, je toženka ugovarjala utemeljenosti tega zahtevka, sodišče prve stopnje pa je pravilno upoštevalo tudi navedbe o odpovedi pravicam, saj toženka tega ugovora ni podala glede plačila odškodnine zaradi trpinčenja, ampak je zatrjevala, da je tožniku poleg plače plačala tudi dnevnice, s katerimi mu je krila stroške prehrane in nočitev in mu ne dolguje več ničesar.
Pravica stranke, da v dokaznem postopku predlaga dokaze, je ena izmed sestavin pravice do obrambe po 29. členu Ustave RS. Za sodišče iz te ustavne pravice izhaja dolžnost, da dokazne predloge pretehta in predlagane dokaze, ki so pravno relevantni tudi izvede.
Ker sodišče prve stopnje vseh po storilcu predlaganih dokazov ni izvedlo, prav tako pa se v obrazložitvi izpodbijane sodbe do zgoraj povzetih dokaznih predlogov, s katerimi je storilec uveljavljal razbremenilne dokaze, ki se nanašajo na pravno odločilna dejstva, ni opredelilo oziroma ni konkretizirano opredelilo, da je kršilo storilčevo pravico do obrambe in pravico do poštenega sodnega postopka ter izvajanih dokazov v njegovo korist.
ZPrCP člen 13, 105, 105/4, 105/4-4, 107, 107/2. ZP-1 člen 55. ZUP člen 80. ZNPPol člen 45, 45/3.
psihofizično stanje udeležencev cestnega prometa - elektronski alkotest kot indikator alkoholiziranosti - dokazna ocena listin in zapisnikov - zapisnik kot javna listina
Elektronski alkotest je sicer res le indikator in ne merilna naprava, vendar uporabo indikatorja izrecno dovoljuje drugi odstavek 107. člena ZPrCP in se v primeru, če se preizkušanec z rezultatom preizkusa z elektronskim alkotestom strinja in zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti brez pripomb podpiše, z indikatorjem ugotovljena koncentracija alkohola v izdihanem zraku šteje za veljavno in predstavlja podlago ugotovitev prekrška vožnje pod vplivom alkohola in za izrekanje sankcij po 105. členu ZPrCP.
predlog za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist - zavrženje - prepozen predlog
Ob pregledu vložene pritožbe drugostopno sodišče ugotavlja, da je bistvo pritožbe (ob izpostavljenih težkih življenjskih razmerah) v ponovnem predlogu za opravljanje družbeno koristnega dela. Presoja takšnih navedb se ne nanaša na pravno relevantna dejstva tega pritožbenega postopka, v katerem lahko drugostopenjsko sodišče preizkuša le dejstva, ki se nanašajo na razloge za zavrženje pritožnikove predhodno vložene pritožbe, pritožbene navedbe pa se na tej podlagi izkažejo za neutemeljene.
ZIZ člen 6, 6/5, 88. ZPP člen 112, 112/1, 112/2, 365, 365-3.
izvršba - rubež in prodaja nematerializiranih vrednostnih papirjev - ustavitev izvršbe - poziv sodišča - nepravilno oziroma zmotno ugotovljeno dejansko stanje
Pritožbeni očitek o zmotni ugotovitvi dejanskega stanja je utemeljen. Upnik je v pritožbi izkazal, da je pravočasno odgovoril na poziv, saj je iz spisa razvidno, da je upnik sklep sodišča prve stopnje o pozivu z dne 11. 1. 2023 prejel 23. 1. 2023, vlogo z dne 7. 2. 2023 pa je poslal pravočasno v roku 15 dni, saj jo je poslal po pošti priporočeno 7. 2. 2023 (prvi in drugi odstavek 112. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Glede na navedeno je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu zmotno ugotovilo, da upnik po pozivu sodišča s sklepom z dne 9. 5. 2022 ni sporočil ničesar.
Namen obrazložitve odredb je v naknadni sodni kontroli odrejenih ukrepov - preverjanju vsebinskih predpostavk za njihovo odreditev, njihove primernosti, nujnosti in sorazmernosti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00068296
KZ-1 člen 283, 283/1. ZKP člen 358, 358-1, 371, 371/1-11.
kriva ovadba - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - pravno odločilna dejstva - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih - razlogi za oprostilno sodbo
V opisu dejanja krive ovadbe po prvem odstavku 283. člena KZ-1 mora biti navedeno, (1) da je bila kazenska ovadba podana pri pristojnem državnem organu, (2) navedena mora biti pravna opredelitev naznanjenega dejanja ter (3) okoliščine, iz katerih izhaja, da je storilec vedel, da naznanjeno dejanje ni bilo storjeno, pri čemer ni potrebno, da bi opis kaznivega dejanja krive ovadbe vseboval tudi opis vseh znakov naznanjenega kaznivega dejanja.
Glede na to, da kaznivo dejanje krive ovadbe po prvem odstavku 283. člena KZ-1 varuje organe pregona pred obravnavanjem kaznivih dejanj, ki niso bila storjena, s čimer se varuje integriteta predkazenskega in kazenskega postopka, je pri presoji bistveno, ali je naznanitelj v sami ovadbi podal informacije, na podlagi katerih je lahko organ, ki je ovadbo sprejel, sklepal, da gre za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti.
Pritožba ponavlja očitke napačne ugotovitve dejanskega stanja ter nepopolne oziroma napačne dokazne ocene, kar naj bi sodišče zagrešilo v primarnem, pravnomočno zaključenem postopku, kar pa nista dovoljena obnovitvena razloga.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - preizkusna doba
Vozniki, ki so po udeležbi v tem programu in prestani preizkusni dobi ponovno kršili celostno prometne predpise do te mere, da so izpolnili pogoje za ponoven izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, očitno niso odpravili vzrokov za kršitve in so se ponovno izkazali kot nevredni zaupanja, ki ga morajo uživati vsi udeleženci v cestnem prometu.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - zmanjšanje obsega del - organizacijski razlog
Bistvena je ugotovljena izguba na projektih tožnice v času odpovedi, ki izhaja iz tabele prihodkov in stroškov ter analize poslovanja, ki sta jo opravila direktorja toženke. Že to je ekonomska okoliščina, na podlagi katere je mogoče ugotoviti obstoj poslovnega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi.
ZPP člen 15, 15/3, 19, 19/1, 163, 163/4. ZS člen 53a, 53a/4, 53a/5, 54, 54/4. ZDSS-1 člen 3, 3/2.
stvarna pristojnost delovnega in socialnega sodišča - odločitev o stroških postopka - opravila, ki jih lahko opravlja strokovni sodelavec
Sodišče prve stopnje ob odločanju o glavni stvari o stroških postopka po temelju ni odločilo. Odločilo je le o tem, da bo o stroških postopka odločeno po pravnomočnosti sodbe s posebnim sklepom. Zato pritožbeno sodišče ni pristojno za odločanje o pritožbi zoper izpodbijani sklep o stroških postopka, ki ga je izdal strokovni sodelavec.
prodaja - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - cenitev premoženja - javna dražba z zviševanjem izklicne cene - izklicna cena
Upraviteljica je za drugo prodajo izklicno ceno uskladila z ločitvenim upnikom, pri čemer izklicna cena predstavlja 90 % ocenjene tržne vrednosti. Glede na predlagani način prodaje (javna dražba z zviševanjem izklicne cene) in glede na dejstvo, da je cena samo za 10 % nižja od predlagane pri prvi prodaji, ni nobene potrebe po ponovni cenitvi premoženja, ki bi samo podaljšala postopek, saj bo razplet na javni dražbi pokazal, kakšen je dejanski interes potencialnih kupcev za nakup.
poenostavljena prisilna poravnava - predlog za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave - seznam navadnih terjatev - odločanje o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave - posodobljen seznam terjatev - vročanje v glavnem postopku zaradi insolventnosti
Dolžnik v pritožbi ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da svoje obveznosti v zvezi s predložitvijo posodobljenega seznama terjatev v zakonskem roku ni izpolnil, zato je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo poenostavljeno prisilno poravnavo. Ni pa bila dolžnost sodišča prve stopnje dolžnika opozoriti oziroma pozivati na izpolnitev te njegove obveznosti, saj le-ta in posledica njene opustitve izrecno izhajata iz jasne zakonske določbe četrtega in šestega odstavka 221.d člena ZFPPIPP.
Takšna zakonska določba terja od dolžnika aktivno ravnanje in predvsem skrbnost pri poslovanju. Če ima dolžnik kot predlagatelj resen interes za postopek poenostavljene prisilne poravnave, procesna skrbnost od njega terja, da pravočasno in skrbno preveri, da so izpolnjene vse zahtevane predpostavke za vodenje takšnega postopka, in sodišču pravočasno predloži zahtevan posodobljeni seznam terjatev z vsebino in prilogami, kot jih zahteva četrti odstavek 221.d člena ZFPPIPP. Sodišče pa je dolžno le preizkusiti, ali je predložen posodobljen seznam terjatev pravočasen in popoln. Vsakršna drugačna razlaga bi bila v nasprotju z namenom zakona.
Kadar je prodajano premoženje predmet predkupne pravice, mora upravitelj predlogu za soglasje k sklenitvi pogodbe z dražiteljem oziroma ponudnikom, ki je uspel na javni dražbi, priložiti tudi listine, iz katerih izhaja, da je predkupnemu upravičencu omogočil uresničitev predkupne pravice v skladu s pravili 347. člena ZFPPIPP. V obravnavanem primeru soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe sicer ni potrebno (šesti odstavek 341. člena ZFPPIPP), vendar pa mora sodišče to, ali je nepremičnina predmet predkupne pravice, preizkusiti pri odločanju o predlogu za izročitev nepremičnine kupcu. To stori tako, da na podlagi stanja zemljiške knjige preveri, ali obstaja vpisana pogodbena predkupna pravica, in na podlagi podatkov informacije o namembnosti nepremičnine presodi, ali obstaja zakonita predkupna pravica po ZKZ, če gre za kmetijsko zemljišče.
Navedeno mora v postopku prodaje kmetijskih zemljišč storiti še posebej skrbno zato, ker je bil z novelo ZKZ-G (ki se uporablja od 13.4.2022 dalje) izbrisan dotedanji 25. člen, ki je določal, da to, ali je pri prodaji upoštevan prednostni vrstni red kupcev po 23. členu tega zakona, presoja pristojna upravna enota, ki ob neizpolnjevanju pogojev odobritev pravnega posla zavrne. Ker tega sedaj upravne enote ne preverjajo več, morata to v postopku prodaje kmetijskega zemljišča zagotoviti sodišče in stečajni upravitelj, ki je zavezan k uporabi določb ZKZ glede upoštevanja prednostne (predkupne) pravice.