Ob tem, ko je izvedenec sicer ocenjeval, da pri tožniku ni bilo znakov za hitro, nenadno ishemijo, in je zapora arterije nastajala postopoma, kot tudi, da je bila prekrvavitev ocenjena kot dobra, po operaciji pa je prišlo do izboljšanja, zaradi česar se ni posumilo na možno zaporo, ker ni bilo nobenih kliničnih znakov, izvedenec pa tudi ni mogel natančno povedati, kdaj je prišlo do zapore poplitealne arterije, siceršnje pojasnilo izvedenca, da se stanje poškodovanca običajno preverja enkrat dnevno, in se pogosto, če ni sprememb, stanje ne zabeleži, ne pomeni nujno, da se tožnikove prekrvavitve ni spremljalo na način, kot je potreben v skladu z medicinsko doktrino. Ker pa je sodišče sledilo tudi njegovi nadaljnji oceni, da pri delovanju drugotoženke ni šlo za ravnanje v nasprotju z zdravniškimi pravili, ampak za napačno presojo lečečih zdravnikov (zaključek torej ne potrjuje pravilnosti ravnanja), ne da bi razjasnilo, ali je takšno napačno presojo zdravnikov šteti za opravičljivo zmoto ali ne (kar v slednjem primeru pomeni zdravniško napako), je preuranjeno štelo, da toženkama v tem delu ni mogoče očitati ravnanja v nasprotju z standardi, ki jih nalaga strokovna doktrina, in da zato ne gre za zdravniško napako v smislu odškodninske odgovornosti toženk.
postopek v sporu majhne vrednosti - fikcija pripoznave zahtevka - sodba na podlagi pripoznave - pogoji za izdajo sodbe na podlagi pripoznave - uveljavljanje bistvene kršitve določb pravdnega postopka - vročitev tožbe v odgovor - datum vročitve - vročilnica kot javna listina - osebna vročitev - fikcija vročitve
Ena od posebnosti postopka v sporu majhne vrednosti je fikcija pripoznave zahtevka, ki nastopi, kadar je tožencu tožba pravilno vročena, a nanjo ne odgovori. Sodbo, izdano na podlagi fingirane pripoznave, je mogoče izpodbijati le zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka.
sprejem osebe na zdravljenje v psihiatrično bolnišnico v oddelek pod posebnim nadzorom - pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju - depresivne motnje - ogroženost zdravja
Udeleženčeva ravnanja so trenutno pod vplivom bolezenske simptomatike (depresivnih simptomov hude stopnje, ki so se v zadnjem času stopnjevali) in zato sebe in okolice ne presoja realno in tudi ni sposoben obvladovati svojega ravnanja.
Dejstvo, da se je pred mesecem dni porezal po roki in bil zato pregledan v ambulanti UPK ter hoja po tirih, s katero je povzročil ustavitev vlaka in intervencijo policije, kaže ravno na nesposobnost realne presoje in nesposobnost obvladovati svoja ravnanja.
ZIZ člen 15. DZ člen 157, 157/1, 157/2, 157/3, 159, 161, 162, 162/1-7. ZNP-1 člen 6, 6/2, 7, 55, 55/2, 100. ZPP člen 365, 365-2. ZMZPP člen 4, 42.
začasna odredba v družinskih sporih - ogroženost otroka - zavrnitev ugovora - razlogi za zavrnitev - opredelitev do navedb strank - razmerja med starši in otroki - prepoved prehoda državne meje z otrokom - ukrepi za varstvo koristi otroka
Pritrditi je zaključku sodišča prve stopnje, da nasprotni udeleženec v ugovornih navedbah ni uspel izpodbiti zaključka sodišča prve stopnje v sklepu z dne 4. 8. 2022 o izdani začasni odredbi, da je otrok visoko ogrožen zaradi možnosti, da bo nasprotni udeleženec z otrokom zapustil RS. Ugotovitve sodišča prve stopnje tvorijo zadostno podlago za sklep, da je otrok zaradi ravnanja nasprotnega udeleženca visoko ogrožen, ocena ogroženosti je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje tudi argumentirano pojasnjena in ne drži pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo okoliščin glede dejstva, da gre za otroka staršev različne narodnosti.
ZNP-1 člen 42, 155, 162, 164. SPZ člen 69, 70, 70/5. ZPP člen 291, 291/2, 365-2.
delitev solastne nepremičnine - ugotovljena vrednost nepremičnine
Pravilno je obrazložilo in poudarilo, da upravičen interes predstavlja pravni standard, ki ga je potrebno napolniti v vsakem konkretnem primeru po intenciji zakona in na podlagi namena stvari, upoštevaje različne okoliščine konkretnega primera, kriteriji v zakonski določbi petega odstavka 70. člena SPZ (velikosti idealnih deležev, dosedanji način rabe stvari in potrebe solastnikov) pa niso vrednoteni, ampak so enakovredni.
preprečevanje nasilja v družini - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - zalezovanje - nasilje - nasilje v družini
Predlagateljica je dokazala, da ji nasprotni udeleženec po eni strani še tudi po razhodu izkazuje naklonjenost, po drugi strani pa jo ponižuje. Pošiljanje fotografije gole ženske, ki naj bi bila predlagateljica, njunemu sinu, za predlagateljico predstavlja ponižanje in gre za psihično nasilje (peti odstavek 3. člena ZPND). Izkazovanje naklonjenosti po razpadu njune zveze, je za predlagateljico utemeljeno moteče. Izkazano je tudi, da je nasprotni udeleženec večkrat z vozilom sledil predlagateljici, imel parkiran avto v bližini njene hiše, opazoval hišo s sosednjega dvorišča. Zalezovanje predstavlja nasilje (drugi odstavek 3. člena ZPND), ki je v družini prepovedano (prvi odstavek 3. člena ZPND).
spremenjene okoliščine - zvišanje preživnine - potrebe otroka in zmožnosti staršev
Pritožbeno neutemeljena graja, da je prvostopno sodišče zneske zaokroževalo le navzgor, ne upošteva, da ocena potreb obeh mladoletnih otrok zaradi določitve preživninske obveznosti nikakor ne predstavlja matematične operacije golega seštevanja stroškov, temveč zahteva celovito tehtanje o tem, kolikšen znesek zadostuje ustrezni materialni zagotovitvi otrokovih potreb, ki se vsakomesečno spreminjajo, kar se odraža v variabilnosti in določeni nepredvidljivosti praviloma višjih stroškov, zato jih tudi ni moč izračunati v natančnem in fiksnem znesku.
zapuščinski postopek - spor o dejstvih - prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - napotitev dedičev na pravdo - manj verjetna pravica dediča - tožba na ugotovitev neveljavnosti darilne pogodbe - ugotovitev dedne nevrednosti - izpodbijanje veljavnosti oporoke - prekinitev zapuščinskega postopka - obligatornost prekinitve - smotrnost prekinitve postopka
Ker se dedna sposobnost dediča do dokaza o nasprotnem domneva, ni odločilno, da se s pritožnikovo trditvijo o dedni nevrednosti B. B. ostali dediči strinjajo. Razloge za zatrjevano dedno nevrednost bo moral v pravdi dokazati pritožnik.
Ker se veljavnost pogodbe do dokaza o nasprotnem domneva, je jasno tudi, da je v tem primeru manj verjetna pravica pritožnika, ki ima (za razliko od B. B.) pravni interes za ugotovitev neveljavnosti pogodbe, saj bo, če bo s tožbo uspel, podarjeni solastninski delež zapustnikove nepremičnine vrnjen v zapuščino.
ZIZ člen 15. DZ člen 157, 157/1, 157/2, 157/3, 159, 161, 162, 162/1-7. ZNP-1 člen 6, 6/2, 7, 55, 55/2, 100. ZPP člen 365, 365/2. ZMZPP člen 4, 42. ZNP-1 člen 6, 6/2, 7, 55, 55/2, 100.
začasna odredba v družinskih sporih - ogroženost otroka - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - zavrnitev ugovora - prepoved prehoda državne meje z otrokom - zavrnitev izdaje začasne odredbe - začasna odredba v sporih iz razmerja med starši in otroki - razmerja med starši in otrokom
Pritožbeno sodišče pritrjuje zaključku sodišča prve stopnje o zavrnitvi ugovora nasprotnega udeleženca. Nasprotni udeleženec v ugovornih navedbah ni uspel (verjetno) dokazati, da bi bila zaradi prepovedi nasprotnemu udeležencu prehoda državne meje RS z otrokom podana ogroženost otroka.
Prav tako je pritrditi zaključku sodišča prve stopnje, da nasprotni udeleženec ni dokazal, da bi zaradi zavrnitve dopustitve prehoda državne meje RS na otrokovem premoženju nastala škoda, kar bi ga posledično ogrozilo, saj je sodišče prve stopnje (pritožbeno neizpodbito) ugotovilo, da nasprotni udeleženec ni dokazal, da zaradi tega ne bo mogel izvesti prenosa nepremičnin na otroka.
ZFPPIPP člen 14, 48, 48/2, 231, 231-3. ZPP člen 13.
predhodni stečajni postopek - prekinitev predhodnega postopka za začetek stečajnega postopka - predhodno vprašanje - načelo ekonomičnosti in hitrosti postopka - standard verjetnosti terjatve - verjetnost obstoja terjatve - domneva insolventnosti
V sodni praksi je bilo že oblikovano stališče, da je prekinitev predhodnega stečajnega postopka sicer primerna, vendar mora sodišče upoštevati vse okoliščine konkretnega primera. Vseeno je prekinitev stečajnega postopka zaradi rešitve predhodnega vprašanja prej izjema kot pravilo in po oceni sodišča druge stopnje terja predhodno prognozo trajanja in kompleksnosti matičnega postopka. Sicer mora sodišče v predhodnem stečajnem postopku o relevantnih vprašanjih samo odločiti s potrebnim dokaznim standardom na podlagi stanja v spisu. Na eni strani je treba upoštevati načelo ekonomičnosti postopka, ki govori proti podvajanju izvedbe dokazov tako v stečajnem kot v pravdnem postopku, na drugi strani pa načelo hitrosti postopka.
V konkretnem primeru je izvršilni postopek šele v fazi razveljavitve sklepa o izvršbi in torej v pravdnem postopku še ni bilo opravljeno niti eno procesno dejanje. Že zato glede na fazo pravdnega postopka, ti razlogi narekujejo sodišču, da v stečajnem postopku ob upoštevanju načela hitrosti postopka iz 48. člena ZFPPIPP, ki v konkretnem primeru prevlada nad načelom ekonomičnosti postopka, ugotovi, na podlagi trditev in dokazov predlagatelja in dolžnika v predhodnem stečajnem postopku, ali obstoji upnikova aktivna procesna legitimacija in ali je podan razlog insolventnosti, vse v skladu z 231. in naslednjimi členi ZFPPIPP.
KZ-1 člen 249, 249/1. ZKP člen 100, 101, 105, 105/2.
kaznivo dejanje davčne zatajitve - pritožba zoper odločbo o premoženjskopravnem zahtevku - premoženjskopravni zahtevek - napotitev na pravdo - napačna uporaba zakona - delna razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje
V primeru, ko je višina škode zajeta v opisu kaznivega dejanja, kot je to v konkretni zadevi, je že zaradi tega vprašljiva odločitev sodišča prve stopnje, da se oškodovanko s priglašenim premoženjskopravnim zahtevkom napoti na pravdo. Na to utemeljeno opozarja pritožnik v pritožbenih izvajanjih, pri čemer še razumno poudarja nevzdržnost situacije, da obdolženec kljub priznanju odgovornosti za naklepno kaznivo dejanje in povzročeno škodo v breme A. A. te ne bi bil dolžan povrniti.
ZDR-1 člen 31, 31-8, 43, 43/1, 49, 49/3, 111, 111/1, 111/1-3, 111/1-8, 111/3, 200, 200/4. OZ člen 8, 18, 18/1. ZPP člen 8.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - obveznost plačila - soglasje delavca - nižja plača - sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi - soglasje volj za sklenitev pogodbe - dokazna ocena izpovedi prič
Pogodba o zaposlitvi z dne 3. 1. 2007 je bila sklenjena za delovno mesto vodja servisa D. V spornem obdobju tožnik ni opravljal dela tega delovnega mesta, kar pa ne pomeni, kot zmotno meni toženka v pritožbi, da ni upravičen do plače, kot je bila s pogodbo o zaposlitvi dogovorjena.
Sodišče prve stopnje je pretežni del dokaznega postopka namenilo ugotavljanju, ali je tožnik opravljal delo delovnega mesta vodja servisa E. (trditev tožnika) ali servisni sprejemnik (trditev toženke). To samo po sebi ni bistveno dejstvo v tem sporu, saj odrejanje drugega dela, ali dejstvo, da se delavec zaveda, da mu delodajalec odreja drugo delo, kot je po pogodbi o zaposlitvi, in izplačevanje nižje plače še ne pomeni, da s tem soglaša, in še manj, da je plača zakonito znižana. Enako soglasja ne pomeni dejstvo, da delavec ne oporeka znižani plači oziroma v zvezi s tem ne uveljavlja varstva pravic.
prodaja premoženja stečajnega dolžnika - način prodaje - izklicna cena - izselitev dolžnika iz stanovanjske hiše
Vprašanje dopustnosti bivanja dolžnika v navedeni nepremičnini tudi po poteku v izpodbijanem sklepu določenega roka za izpraznitev je predmet izvršilnega postopka, ki ga kot izvršitelj po četrtem odstavku 395. člena ZFPPIPP opravlja upravitelj.
motenje posesti poti - motenje soposesti - zadnje posestno stanje - uporaba dovozne poti - obseg uporabe poti - nastavitev ovire
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožeča stranka ne more uporabljati poti niti v obsegu, kot je bila določena s služnostjo. S tem je podano motenje posesti in se tožena stranka ne more sklicevati, da je postavitev betonskih korit le omejila tožečo stranko na služnostno pot in da je s tem podana izjema pri motenju posesti.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00067586
ZDR-1 člen 179, 179/1. OZ člen 131, 131/1.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost delodajalca - trditveno in dokazno breme - nedopustna pritožbena novota - način nastanka poškodb - dokazna ocena
Tožnik bi moral dokazati, da je do nesreče pri delu prišlo na določeno zatrjevan način, sodišče namreč v postopku preverja tožbene navedbe glede poteka nesreče pri delu s stališča, ali je do nje prišlo prav na zatrjevani način; zgolj dejstvo, da je prišlo do poškodbe pri opravljanju dela ter izpolnitev obrazca o prijavi nezgode-poškodbe pri delu s strani prve toženke, pa ne zadostuje za izpolnitev te predpostavke odškodninske odgovornosti tožene stranke.
ZPP člen 7, 8, 274, 274/1, 339, 339/1, 339/2-14. OZ člen 485.
garancija za brezhibno delovanje stvari - strošek kilometrine - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - načelo proste presoje dokazov - dokazna ocena - neobrazloženost sodbe - pobotni ugovor - podredno uveljavljana nasprotna tožba
Tožena stranka ni dolžna nositi nobenih stroškov, povezanih z uveljavljanjem zahtevkov iz naslova garancije za brezhibno delovanje stvari.
Tožena stranka je škodo, ki naj bi ji nastala zaradi nezmožnosti uporabe stroja, uveljavljala v pobot že v ugovoru zoper sklep o izvršbi. Sodišče prve stopnje je torej zmotno ugotovilo, da je tožena stranka pobotni ugovor in nasprotno tožbo vložila istočasno. Odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju pobotnega ugovora pa tudi sicer ni pravilna. Pobotni ugovor je obrambno sredstvo toženca, s katerim se brani plačilu vtoževane terjatve tožnika, z namenom, da sodišče tožbeni zahtevek zavrne. Sodišče prve stopnje bi torej pobotni ugovor toženca moralo obravnavati. Le v kolikor bi tožena stranka nasprotno tožbo za iste terjatve, ki jih uveljavlja v pobot, vložila pred vložitvijo pobotnega ugovora, bi sodišče prve stopnje pobotni ugovor lahko zavrglo.
začasna odredba za uveljavitev denarne terjatve - nevarnost, da zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem, uveljavitev terjatve ne bo mogoča ali pa bo precej otežena - konkretne trditve - obstoj zadostne trditvene podlage - skrivanje premoženja - subjektivna nevarnost odtujitve premoženja
Sodišče prve stopnje je napačno razlagalo oziroma uporabilo določbo drugega odstavka 270. člena ZIZ, ki določa, da mora upnik verjetno izkazati nevarnost, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena.
Čeprav so pogoji za izdajo začasne odredbe strogi in jih je treba razlagati restriktivno, njihova uporaba ne sme biti preveč omejujoča. Sodišče prve stopnje se pri utemeljevanju svoje odločitve med drugim sklicuje na pravno teorijo, vendar pri tem spregleda, da ta le povzema sodno prakso in pri tem celo opozarja, da je obstoječa sodna praksa preveč rigidna in da bi sodišča morala omiliti presojo tega pogoja, da bi institut začasnih odredb v praksi v večji meri služil svojemu namenu.
Zapisnik o naroku javna listina, zanjo pa velja, da dokazuje resničnost tistega, kar je v njem zapisano (prvi odstavek 224. člena ZPP). Zapisnik imajo stranke pravico prebrati ali zahtevati, naj se jim prebere in zoper njegovo vsebino ugovarjati (124. člen ZPP). Iz zapisnika ugovor oziroma pripombe zoper njegovo vsebino ne izhajajo. Toženka se je zato na vsebino zapisnika, iz katerega izhaja sklep o 8-dnevnem roku v katerem se mora opredeliti do tožničinega predloga, lahko zanesla.
ZDR-1 člen 6, 89, 89/1, 89/1-4, 196. ZPIZ-2 člen 70. ZPIZ-1 člen 101. ZZRZI člen 39, 39/2. Direktiva Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu člen 5.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog invalidnosti - pravica do premestitve na drugo delovno mesto z omejitvami - pravica do poklicne rehabilitacije - diskriminacija
Ni pravilno pritožničino zatrjevanje, da bi ji morala tožena stranka delovno mesto prilagoditi tako, da bi lahko še naprej opravljala delo prodajalke z omejitvami. Kot je pravilno obrazložilo sodišče prve stopnje, je prilagoditev delovnega mesta invalidu predvidena le v primeru priznane pravice do poklicne rehabilitacije (70. člen ZPIZ-2). Tožnici je bila po odločbi ZPIZ priznana pravica do premestitve na drugo delovno mesto z omejitvami. Torej ji ni bila priznana pravica do poklicne rehabilitacije in posledično do prilagoditve delovnega mesta, zato tožena stranka ni bila dolžna spreminjati svoje organizacije delovnega procesa oziroma sistematizirati novega delovnega mesta, ki bi ga tožnica glede na zdravstvene omejitve lahko opravljala.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00069805
OZ člen 35, 39, 39/2, 39/4, 86, 86/1, 87, 87/1. ZFPPIPP člen 14, 14/2, 14/2-1, 14/2, 14/2-2, 14/5. ZPP člen 154, 154/3, 339, 339/2, 339/2-8.
ničnost pogodbe - dogovor o pobotu - podlaga pravnega posla (kavza, causa) - nedopustna kavza - oškodovanje upnikov - namen oškodovanja - odstop terjatve s pogodbo (cesija) - neobstoječ predmet pogodbe - insolventnost - domneva trajnejše nelikvidnosti - odločitev o pravdnih stroških - obrazložitev odločitve o pravdnih stroških - odmera stroškov na stroškovniku - uspeh stranke v postopku - nagrada za sestavo vloge - potrebnost stroškov za pravdo
S cesijsko pogodbo ni mogoče prenesti neobstoječih terjatev. Pogodba je namreč nična, če je predmet obveznosti nemogoč, nedopusten, nedoločen ali nedoločljiv (35. člen OZ).
To, da se prvostopenjsko sodišče pri odmeri stroškov sklicuje na specificiran stroškovnik tožnice v sodnem spisu, ne utemeljuje uveljavljane bistvene kršitve določb postopka. Za obrazložitev odločitve o pravdnih stroških namreč zadošča, če se sodišče v obrazložitvi sklicuje na stroškovnik v spisu, iz katerega lahko stranke razberejo, kako je sodišče napravilo izračun stroškov.