ZPP člen 124, 124/1, 125a, 224, 224/1, 224/4, 298, 298/4.
prepis zvočnega posnetka glavne obravnave - ugovor zoper prepis zvočnega posnetka - sklep, ki se nanaša na procesno vodstvo - sklep, zoper katerega ni posebne pritožbe - pritožba ni dovoljena - zavrženje pritožbe
Določba 125.a člena ZPP je namenjena temu, da se položaj stranke v primeru, ko je odrejeno zvočno snemanje naroka, v bistvenem izenači s položajem stranke, ki lahko na naroku ugovarja zoper sodnikovo protokolacijo zapisnika. Stranka torej nima izrecne pravice šele raziskovati ali je prepis točen ali ne, marveč lahko enako kot stranka na naroku, predvsem ugovarja, da zapisnik ne odraža dejanskega dogajanja na glavni obravnavi.
Ob tem, ko je izvedenec sicer ocenjeval, da pri tožniku ni bilo znakov za hitro, nenadno ishemijo, in je zapora arterije nastajala postopoma, kot tudi, da je bila prekrvavitev ocenjena kot dobra, po operaciji pa je prišlo do izboljšanja, zaradi česar se ni posumilo na možno zaporo, ker ni bilo nobenih kliničnih znakov, izvedenec pa tudi ni mogel natančno povedati, kdaj je prišlo do zapore poplitealne arterije, siceršnje pojasnilo izvedenca, da se stanje poškodovanca običajno preverja enkrat dnevno, in se pogosto, če ni sprememb, stanje ne zabeleži, ne pomeni nujno, da se tožnikove prekrvavitve ni spremljalo na način, kot je potreben v skladu z medicinsko doktrino. Ker pa je sodišče sledilo tudi njegovi nadaljnji oceni, da pri delovanju drugotoženke ni šlo za ravnanje v nasprotju z zdravniškimi pravili, ampak za napačno presojo lečečih zdravnikov (zaključek torej ne potrjuje pravilnosti ravnanja), ne da bi razjasnilo, ali je takšno napačno presojo zdravnikov šteti za opravičljivo zmoto ali ne (kar v slednjem primeru pomeni zdravniško napako), je preuranjeno štelo, da toženkama v tem delu ni mogoče očitati ravnanja v nasprotju z standardi, ki jih nalaga strokovna doktrina, in da zato ne gre za zdravniško napako v smislu odškodninske odgovornosti toženk.
URS člen 25. ZPP člen 108, 343, 343/1, 343/4, 352. ZST-1 člen 11, 12, 12/2-4, 12/3, 13, 13/3.
dolžnost plačila sodne takse - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - oprostitev plačila sodne takse pravne osebe - predlog pravne osebe za oprostitev plačila sodnih taks - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - obročno plačilo sodne takse - pravica do pritožbe - nedovoljenost pritožbe nasprotne stranke - zavrženje pritožbe - sodelovanje stranke v postopku - tajnost dokumentacije v postopku za uveljavitev oprostitve plačila takse - pravica do izjave in sodelovanja v postopku - vročitev predloga v odgovor nasprotni stranki - izjasnitev o navedbah nasprotne stranke - navajanje neresničnih podatkov o premoženjskem stanju - zamolčanje podatkov - pravna oseba kot taksni zavezanec - načelo enakosti - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe - blokada transakcijskega računa - trditveno in dokazno breme predlagatelja taksne oprostitve - ogrožanje dejavnosti pravne osebe zaradi plačila sodne takse - popolnost predloga - pozivanje na dopolnitev - vračanje nepopolnih vlog v dopolnitev - pridobitev podatka z vpogledom v javne evidence - podatki o premoženju - Agencija RS za javnopravne evidence in storitve (AJPES)
Ker pritožba tožene stranke zoper sklep o odlogu plačila taksne obveznosti tožeče stranke ni dovoljena, jo je pritožbeno sodišče zavrglo, ker tega ni storilo že sodišče prve stopnje.
Ker ima tožeča stranka premoženje, bi morala že v predlogu navesti, da ga ne more unovčiti. Sodišče je ni bilo dolžno pozivati, da izkaže, da tega ne more storiti.
ZIZ člen 15. DZ člen 157, 157/1, 157/2, 157/3, 159, 161, 162, 162/1-7. ZNP-1 člen 6, 6/2, 7, 55, 55/2, 100. ZPP člen 365, 365-2. ZMZPP člen 4, 42.
začasna odredba v družinskih sporih - ogroženost otroka - zavrnitev ugovora - razlogi za zavrnitev - opredelitev do navedb strank - razmerja med starši in otroki - prepoved prehoda državne meje z otrokom - ukrepi za varstvo koristi otroka
Pritrditi je zaključku sodišča prve stopnje, da nasprotni udeleženec v ugovornih navedbah ni uspel izpodbiti zaključka sodišča prve stopnje v sklepu z dne 4. 8. 2022 o izdani začasni odredbi, da je otrok visoko ogrožen zaradi možnosti, da bo nasprotni udeleženec z otrokom zapustil RS. Ugotovitve sodišča prve stopnje tvorijo zadostno podlago za sklep, da je otrok zaradi ravnanja nasprotnega udeleženca visoko ogrožen, ocena ogroženosti je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje tudi argumentirano pojasnjena in ne drži pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo okoliščin glede dejstva, da gre za otroka staršev različne narodnosti.
spremenjene okoliščine - zvišanje preživnine - potrebe otroka in zmožnosti staršev
Pritožbeno neutemeljena graja, da je prvostopno sodišče zneske zaokroževalo le navzgor, ne upošteva, da ocena potreb obeh mladoletnih otrok zaradi določitve preživninske obveznosti nikakor ne predstavlja matematične operacije golega seštevanja stroškov, temveč zahteva celovito tehtanje o tem, kolikšen znesek zadostuje ustrezni materialni zagotovitvi otrokovih potreb, ki se vsakomesečno spreminjajo, kar se odraža v variabilnosti in določeni nepredvidljivosti praviloma višjih stroškov, zato jih tudi ni moč izračunati v natančnem in fiksnem znesku.
ZIZ člen 15. DZ člen 157, 157/1, 157/2, 157/3, 159, 161, 162, 162/1-7. ZNP-1 člen 6, 6/2, 7, 55, 55/2, 100. ZPP člen 365, 365/2. ZMZPP člen 4, 42. ZNP-1 člen 6, 6/2, 7, 55, 55/2, 100.
začasna odredba v družinskih sporih - ogroženost otroka - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - zavrnitev ugovora - prepoved prehoda državne meje z otrokom - zavrnitev izdaje začasne odredbe - začasna odredba v sporih iz razmerja med starši in otroki - razmerja med starši in otrokom
Pritožbeno sodišče pritrjuje zaključku sodišča prve stopnje o zavrnitvi ugovora nasprotnega udeleženca. Nasprotni udeleženec v ugovornih navedbah ni uspel (verjetno) dokazati, da bi bila zaradi prepovedi nasprotnemu udeležencu prehoda državne meje RS z otrokom podana ogroženost otroka.
Prav tako je pritrditi zaključku sodišča prve stopnje, da nasprotni udeleženec ni dokazal, da bi zaradi zavrnitve dopustitve prehoda državne meje RS na otrokovem premoženju nastala škoda, kar bi ga posledično ogrozilo, saj je sodišče prve stopnje (pritožbeno neizpodbito) ugotovilo, da nasprotni udeleženec ni dokazal, da zaradi tega ne bo mogel izvesti prenosa nepremičnin na otroka.
preprečevanje nasilja v družini - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - zalezovanje - nasilje - nasilje v družini
Predlagateljica je dokazala, da ji nasprotni udeleženec po eni strani še tudi po razhodu izkazuje naklonjenost, po drugi strani pa jo ponižuje. Pošiljanje fotografije gole ženske, ki naj bi bila predlagateljica, njunemu sinu, za predlagateljico predstavlja ponižanje in gre za psihično nasilje (peti odstavek 3. člena ZPND). Izkazovanje naklonjenosti po razpadu njune zveze, je za predlagateljico utemeljeno moteče. Izkazano je tudi, da je nasprotni udeleženec večkrat z vozilom sledil predlagateljici, imel parkiran avto v bližini njene hiše, opazoval hišo s sosednjega dvorišča. Zalezovanje predstavlja nasilje (drugi odstavek 3. člena ZPND), ki je v družini prepovedano (prvi odstavek 3. člena ZPND).
zapuščinski postopek - spor o dejstvih - prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - napotitev dedičev na pravdo - manj verjetna pravica dediča - tožba na ugotovitev neveljavnosti darilne pogodbe - ugotovitev dedne nevrednosti - izpodbijanje veljavnosti oporoke - prekinitev zapuščinskega postopka - obligatornost prekinitve - smotrnost prekinitve postopka
Ker se dedna sposobnost dediča do dokaza o nasprotnem domneva, ni odločilno, da se s pritožnikovo trditvijo o dedni nevrednosti B. B. ostali dediči strinjajo. Razloge za zatrjevano dedno nevrednost bo moral v pravdi dokazati pritožnik.
Ker se veljavnost pogodbe do dokaza o nasprotnem domneva, je jasno tudi, da je v tem primeru manj verjetna pravica pritožnika, ki ima (za razliko od B. B.) pravni interes za ugotovitev neveljavnosti pogodbe, saj bo, če bo s tožbo uspel, podarjeni solastninski delež zapustnikove nepremičnine vrnjen v zapuščino.
ZNP-1 člen 42, 155, 162, 164. SPZ člen 69, 70, 70/5. ZPP člen 291, 291/2, 365-2.
delitev solastne nepremičnine - ugotovljena vrednost nepremičnine
Pravilno je obrazložilo in poudarilo, da upravičen interes predstavlja pravni standard, ki ga je potrebno napolniti v vsakem konkretnem primeru po intenciji zakona in na podlagi namena stvari, upoštevaje različne okoliščine konkretnega primera, kriteriji v zakonski določbi petega odstavka 70. člena SPZ (velikosti idealnih deležev, dosedanji način rabe stvari in potrebe solastnikov) pa niso vrednoteni, ampak so enakovredni.
ZIZ člen 270, 270/1, 270/2, 270/3. ZPP člen 365-2.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - subjektivna nevarnost - prodaja nepremičnin - onemogočena ali precej otežena uveljavitev upnikove terjatve - prepoved izplačila bankam - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena - prepoved izplačila
Čeprav iz ugotovitev sodišča prve stopnje izdaja, da toženka nepremičnine dejansko prodaja in bo s prodajo prejela kupnino 95.000 EUR, pa tožnik ni navedel konkretno, da bi toženka s kupnino kakorkoli razpolagala na način, da bi s tem onemogočila uveljavitev njegove terjatve. Tudi po presoji pritožbenega sodišča bi tožnik moral navesti in verjetno izkazati konkretno nevarnost, da bo toženka s prejeto kupnino ravnala na način, da se sam iz nje ne bi mogel poplačati. Zgolj tožnikove trditve, da bo toženka, ki po tožnikovih trditvah naj ne bi imela drugega premoženja in prejema le nizko pokojnino, prejela 95.000 EUR in bo lahko s tem denarnimi sredstvi razpolagala, še ne zadošča za pravni standard subjektivne nevarnosti iz drugega odstavka 270. člena ZIZ.
ZDR-1 člen 6, 89, 89/1, 89/1-4, 196. ZPIZ-2 člen 70. ZPIZ-1 člen 101. ZZRZI člen 39, 39/2. Direktiva Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu člen 5.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog invalidnosti - pravica do premestitve na drugo delovno mesto z omejitvami - pravica do poklicne rehabilitacije - diskriminacija
Ni pravilno pritožničino zatrjevanje, da bi ji morala tožena stranka delovno mesto prilagoditi tako, da bi lahko še naprej opravljala delo prodajalke z omejitvami. Kot je pravilno obrazložilo sodišče prve stopnje, je prilagoditev delovnega mesta invalidu predvidena le v primeru priznane pravice do poklicne rehabilitacije (70. člen ZPIZ-2). Tožnici je bila po odločbi ZPIZ priznana pravica do premestitve na drugo delovno mesto z omejitvami. Torej ji ni bila priznana pravica do poklicne rehabilitacije in posledično do prilagoditve delovnega mesta, zato tožena stranka ni bila dolžna spreminjati svoje organizacije delovnega procesa oziroma sistematizirati novega delovnega mesta, ki bi ga tožnica glede na zdravstvene omejitve lahko opravljala.
ZDR-1 člen 109, 109/2, 110, 110/1, 110/1-8, 118, 118/1. ZPP člen 163, 163/4, 181, 274, 362, 362/1. ZZVZZ člen 34, 34/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca - pravočasnost odpovedi - opravljanje pridobitnega dela - ponovno zaslišanje priče - datum sodne razveze - upoštevanje nadomestil od zavoda za zaposlovanje - razveljavitev prvostopenjske sodbe - delno zavrženje tožbe - delna sprememba izpodbijane sodbe
Toženka je že ob podaji pisne obdolžitve imela vse ključne podatke glede očitanega pridobitnega dela tožnice v času bolniškega staleža, torej je bila seznanjena z vsemi bistvenimi elementi tožničine kršitve in bistvenimi dejanskimi okoliščinami, ki lahko vplivajo na njeno presojo. Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da je toženka, ki je že v oktobru 2019 ugotovila razlog, zaradi katerega je tožnici podala izredno odpoved, le-to dne 19. 12. 2019 podala po poteku 30-dnevnega zakonskega roka.
Ker se pri odločitvi o sodni razvezi praviloma upoštevajo okoliščine, ki so nastopile po prenehanju delovnega razmerja, v obravnavani zadevi ni mogoče spregledati bistvene okoliščine, tj. da je tožnica 5. 11. 2020 odšla na Portugalsko oziroma da se je odločila za trajno preselitev na Portugalsko, kjer od novembra 2020 neprekinjeno živi.
motenje posesti poti - motenje soposesti - zadnje posestno stanje - uporaba dovozne poti - obseg uporabe poti - nastavitev ovire
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožeča stranka ne more uporabljati poti niti v obsegu, kot je bila določena s služnostjo. S tem je podano motenje posesti in se tožena stranka ne more sklicevati, da je postavitev betonskih korit le omejila tožečo stranko na služnostno pot in da je s tem podana izjema pri motenju posesti.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00067586
ZDR-1 člen 179, 179/1. OZ člen 131, 131/1.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost delodajalca - trditveno in dokazno breme - nedopustna pritožbena novota - način nastanka poškodb - dokazna ocena
Tožnik bi moral dokazati, da je do nesreče pri delu prišlo na določeno zatrjevan način, sodišče namreč v postopku preverja tožbene navedbe glede poteka nesreče pri delu s stališča, ali je do nje prišlo prav na zatrjevani način; zgolj dejstvo, da je prišlo do poškodbe pri opravljanju dela ter izpolnitev obrazca o prijavi nezgode-poškodbe pri delu s strani prve toženke, pa ne zadostuje za izpolnitev te predpostavke odškodninske odgovornosti tožene stranke.
URS člen 28, 28/1, 28/2. ZP-1 člen 2, 2/1, 136, 136/1, 136/1-1, 156, 156-1. ZDR-1 člen 131, 131/1, 131/2, 131/3, 131/4, 131/5, 217, 217/1, 217/1-25, 217/2.
načelo zakonitosti - kršitev materialnih določb zakona - zakonski znaki prekrška - dejanje ni prekršek - obstoj prekrška - meje sankcioniranja prekrškov - regres za letni dopust - sorazmerni del regresa - datum nastopa dela
Določb drugega in tretjega odstavka 131. člena ZDR-1, ki opredeljujeta rok izplačila regresa, ni mogoče niti jezikovno niti na kak drug način tolmačiti tako, da mora biti delavcu, ki nastopi delo po 1. 7., izplačan sorazmerni del regresa do konca tekočega koledarskega leta. Posledično za delodajalca, ki ne izplača sorazmernega dela regresa delavcu, ki nastopi delo po 1.7., sankcija v ZDR-1 ni predpisana.
vrnitev v prejšnje stanje - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude naroka - pogoji za vrnitev v prejšnje stanje - upravičen vzrok za zamudo - nenadna in nepredvidljiva bolezen - načelo proste presoje dokazov - pravica stranke do izjave - pravica do sodnega varstva - preložitev naroka zaradi zdravstvenih razlogov - pogoji za preložitev naroka - predložitev zdravniškega opravičila
ZPP v drugem odstavku 115. člena določa pogoje za preložitev naroka v primerih, če stranka, zakoniti zastopnik, pooblaščenec, priča ali izvedenec ne pride nanj zaradi zdravstvenih razlogov. V takšnem primeru mora oseba, ki na narok ne more priti zaradi nenadne in nepredvidljive bolezni ali poškodbe, ki ji onemogoča prihod na sodišče ali sodelovanje na naroku, predložiti zdravniško opravičilo, izdano na obrazcu v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo. V določbah 116. do 120. člena ZPP, ki urejajo vrnitev v prejšnje stanje, takšna zahteva ni izrecno zapisana. Stališče sodišča prve stopnje, da se obstoj bolezni praviloma dokazuje z zdravniškim potrdilom, da pa se v skladu z načelom proste presoje dokazov upravičenost vzrokov za zamudo naroka lahko dokazuje tudi na drug način, glede na okoliščine primera, je tako pravilno. Okoliščine danega primera pa takšen drug način nedvomno utemeljujejo. Ob povedanem ni mogoče slediti pritožbenim navedbam, iz katerih je razbrati, da bi bil odločilen dokaz za dokazovanje zdravstvenega stanja A. A. zdravniško potrdilo.
Ne more biti dvoma, da je bila tožena zato, ker se ni mogla udeležiti naroka, prikrajšana v pravici do izjave in s tem pravici do sodnega varstva. Pri tem ni odločilno, kar trdi pritožnica, da na naroku ni podala nobenih novih navedb.
ZFPPIPP člen 14, 48, 48/2, 231, 231-3. ZPP člen 13.
predhodni stečajni postopek - prekinitev predhodnega postopka za začetek stečajnega postopka - predhodno vprašanje - načelo ekonomičnosti in hitrosti postopka - standard verjetnosti terjatve - verjetnost obstoja terjatve - domneva insolventnosti
V sodni praksi je bilo že oblikovano stališče, da je prekinitev predhodnega stečajnega postopka sicer primerna, vendar mora sodišče upoštevati vse okoliščine konkretnega primera. Vseeno je prekinitev stečajnega postopka zaradi rešitve predhodnega vprašanja prej izjema kot pravilo in po oceni sodišča druge stopnje terja predhodno prognozo trajanja in kompleksnosti matičnega postopka. Sicer mora sodišče v predhodnem stečajnem postopku o relevantnih vprašanjih samo odločiti s potrebnim dokaznim standardom na podlagi stanja v spisu. Na eni strani je treba upoštevati načelo ekonomičnosti postopka, ki govori proti podvajanju izvedbe dokazov tako v stečajnem kot v pravdnem postopku, na drugi strani pa načelo hitrosti postopka.
V konkretnem primeru je izvršilni postopek šele v fazi razveljavitve sklepa o izvršbi in torej v pravdnem postopku še ni bilo opravljeno niti eno procesno dejanje. Že zato glede na fazo pravdnega postopka, ti razlogi narekujejo sodišču, da v stečajnem postopku ob upoštevanju načela hitrosti postopka iz 48. člena ZFPPIPP, ki v konkretnem primeru prevlada nad načelom ekonomičnosti postopka, ugotovi, na podlagi trditev in dokazov predlagatelja in dolžnika v predhodnem stečajnem postopku, ali obstoji upnikova aktivna procesna legitimacija in ali je podan razlog insolventnosti, vse v skladu z 231. in naslednjimi členi ZFPPIPP.
KZ-1 člen 249, 249/1. ZKP člen 100, 101, 105, 105/2.
kaznivo dejanje davčne zatajitve - pritožba zoper odločbo o premoženjskopravnem zahtevku - premoženjskopravni zahtevek - napotitev na pravdo - napačna uporaba zakona - delna razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje
V primeru, ko je višina škode zajeta v opisu kaznivega dejanja, kot je to v konkretni zadevi, je že zaradi tega vprašljiva odločitev sodišča prve stopnje, da se oškodovanko s priglašenim premoženjskopravnim zahtevkom napoti na pravdo. Na to utemeljeno opozarja pritožnik v pritožbenih izvajanjih, pri čemer še razumno poudarja nevzdržnost situacije, da obdolženec kljub priznanju odgovornosti za naklepno kaznivo dejanje in povzročeno škodo v breme A. A. te ne bi bil dolžan povrniti.
prenehanje skrbništva - sprememba okoliščin - delni odvzem poslovne sposobnosti - omejitev poslovne sposobnosti - postopek za postavitev pod skrbništvo in postopek za postavitev skrbnika - dolžnosti in obseg pooblastila skrbnika
Sodišče je z izvedencem ugotovilo, da niso podani pogoji, da preneha skrbništvo, ki je bilo določeno za predlagatelja. Delno omejena poslovna sposobnost v opisani obliki je nujna in je potrebno pravne posle, ki so opisani, opraviti preko skrbnika.
prošnja za podaljšanje roka - pripombe na izvedensko mnenje - sprememba izpodbijanega sklepa s strani drugostopenjskega organa
V obravnavani zadevi bi sodišče prve stopnje presojo o (ne)podaljšanju roka za podajo pripomb za izvedensko mnenje moralo opraviti tudi z vidika presoje okoliščine, ali bi podaljšanje roka zavleklo reševanje spora.