prošnja za podaljšanje roka - pripombe na izvedensko mnenje - sprememba izpodbijanega sklepa s strani drugostopenjskega organa
V obravnavani zadevi bi sodišče prve stopnje presojo o (ne)podaljšanju roka za podajo pripomb za izvedensko mnenje moralo opraviti tudi z vidika presoje okoliščine, ali bi podaljšanje roka zavleklo reševanje spora.
ZDR-1 člen 6, 89, 89/1, 89/1-4, 196. ZPIZ-2 člen 70. ZPIZ-1 člen 101. ZZRZI člen 39, 39/2. Direktiva Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu člen 5.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog invalidnosti - pravica do premestitve na drugo delovno mesto z omejitvami - pravica do poklicne rehabilitacije - diskriminacija
Ni pravilno pritožničino zatrjevanje, da bi ji morala tožena stranka delovno mesto prilagoditi tako, da bi lahko še naprej opravljala delo prodajalke z omejitvami. Kot je pravilno obrazložilo sodišče prve stopnje, je prilagoditev delovnega mesta invalidu predvidena le v primeru priznane pravice do poklicne rehabilitacije (70. člen ZPIZ-2). Tožnici je bila po odločbi ZPIZ priznana pravica do premestitve na drugo delovno mesto z omejitvami. Torej ji ni bila priznana pravica do poklicne rehabilitacije in posledično do prilagoditve delovnega mesta, zato tožena stranka ni bila dolžna spreminjati svoje organizacije delovnega procesa oziroma sistematizirati novega delovnega mesta, ki bi ga tožnica glede na zdravstvene omejitve lahko opravljala.
postopek v sporu majhne vrednosti - nedovoljen pritožbeni razlog - izpodbijanje dejanskega stanja - zamudna sodba - nepravilna vročitev tožbe - nevročitev - obvestilo o opravljeni vročitvi - javna listina
Toženec v pritožbi ne ponudi dokazov, s katerimi bi izpodbijal dejstva, ki so navedena v obvestilu o opravljeni vročitvi. Zato njegova pritožbena navedba o nepravilni vročitvi ni utemeljena.
Zamudne sodbe ni mogoče izpodbijati zaradi nepopolne in zmotne ugotovitve dejanskega stanja, zato so neupoštevne vse pritožbene navedbe in dokazi, s katerimi toženec izpodbija ugotovljeno dejansko stanje.
ZFPPIPP člen 14, 48, 48/2, 231, 231-3. ZPP člen 13.
predhodni stečajni postopek - prekinitev predhodnega postopka za začetek stečajnega postopka - predhodno vprašanje - načelo ekonomičnosti in hitrosti postopka - standard verjetnosti terjatve - verjetnost obstoja terjatve - domneva insolventnosti
V sodni praksi je bilo že oblikovano stališče, da je prekinitev predhodnega stečajnega postopka sicer primerna, vendar mora sodišče upoštevati vse okoliščine konkretnega primera. Vseeno je prekinitev stečajnega postopka zaradi rešitve predhodnega vprašanja prej izjema kot pravilo in po oceni sodišča druge stopnje terja predhodno prognozo trajanja in kompleksnosti matičnega postopka. Sicer mora sodišče v predhodnem stečajnem postopku o relevantnih vprašanjih samo odločiti s potrebnim dokaznim standardom na podlagi stanja v spisu. Na eni strani je treba upoštevati načelo ekonomičnosti postopka, ki govori proti podvajanju izvedbe dokazov tako v stečajnem kot v pravdnem postopku, na drugi strani pa načelo hitrosti postopka.
V konkretnem primeru je izvršilni postopek šele v fazi razveljavitve sklepa o izvršbi in torej v pravdnem postopku še ni bilo opravljeno niti eno procesno dejanje. Že zato glede na fazo pravdnega postopka, ti razlogi narekujejo sodišču, da v stečajnem postopku ob upoštevanju načela hitrosti postopka iz 48. člena ZFPPIPP, ki v konkretnem primeru prevlada nad načelom ekonomičnosti postopka, ugotovi, na podlagi trditev in dokazov predlagatelja in dolžnika v predhodnem stečajnem postopku, ali obstoji upnikova aktivna procesna legitimacija in ali je podan razlog insolventnosti, vse v skladu z 231. in naslednjimi členi ZFPPIPP.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00067047
KZ-1 člen 173, 173/3, 176, 176/1, 191, 191/1. ZKP člen 17, 17/1, 18, 18/1, 248, 257, 258. URS člen 22, 29, 29/3.
kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let - kaznivo dejanje kršitve spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja - kaznivo dejanje nasilja v družini - kaznivo dejanje prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva - pravica do izjave obdolženca - kršitev jamstev izjavljanja v dokaznem postopku - kršitev pravice do obrambe - konkretiziranost opisa kaznivega dejanja - dokazni predlog obrambe - obrazloženost zavrnitve dokaznega predloga - nestrinjanje stranke z izvedenskim mnenjem - strokovno mnenje, ki ga pridobi stranka sama - dokazno vrednotenje izvedenskega mnenja - predlog postavitve novega izvedenca
Bistvo kaznivega dejanja po tretjem odstavku 173. člena KZ-1 je, da pride do spolnega občevanja ali drugih spolnih dejanj z osebo mlajšo od 15 let z zlorabo storilčevega položaja, ki izvira iz enega od v zakonu določenih razmerij in ki je tudi dejansko vzpostavljeno v določenem časovnem obdobju. Zloraba je v izkoriščanju avtoritativnega položaja tako, da oseba, ki je storilcu zaupana v eni od navedenih oblik vzgojnih dejavnosti, dopusti spolno občevanje ali druga spolna dejanja, česar ne bi storila brez vpliva storilčevega posebnega položaja. Glede na to se v opisu dejanja zakonski znak zlorabe položaja izraža predvsem v konkretizaciji razmerja med storilcem in osebo, ki je spolno napadena.
Kadar gre za strokovno zapletena vprašanja, mora imeti obdolženec možnost, da s pomočjo strokovnega pomočnika za to področje podaja navedbe in izpodbija nasprotne dokaze. To lahko stori tako, da sam angažira strokovnjaka in sodišču predloži tako (po njegovem naročilu izdelano) mnenje. Teorija in sodna praksa sta si edini, da ima sklicevanje na tako strokovno mnenje le pomen navedb, s katerimi stranka zavzema stališče do določenega vprašanja ali navedb, s katerimi se strokovno postavi pod vprašaj pravilnost že izdelanega mnenja, ki ga je odredilo sodišče.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00067102
ZPP člen 181, 181/3, 185, 185/1, 185/2, 186, 214, 214/2, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. ZIZ člen 62, 62/2.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine kot tožba v pravdnem postopku - dopolnitev tožbe - sprememba tožbe - privolitev tožene stranke v spremembo tožbe - privilegirana sprememba tožbe - okoliščine, nastale po vložitvi tožbe - pooblastilo sodišča za dovolitev spremembe tožbe - izostanek odločitve sodišča prve stopnje o spremembi tožbe - pravica stranke do izjave v postopku - vročitev dopolnitve tožbe - opustitev odgovora na tožbo - domneva priznanja neprerekanih dejstev - obrazloženost sodbe sodišča prve stopnje - razlogi sodbe o odločilnih dejstvih
Tudi če stranka pred vložitvijo predloga za izvršbo oziroma tožbe računa ne zavrne, se ima v pravdnem postopku plačilu za storitve oziroma blago (v znesku, ki izhaja iz računa) pravico upirati, tako iz razloga, da le-te sploh niso bile opravljene, kot tudi posameznim cenam in količinam le-teh. Vendar mora vsa tovrstna dejstva tudi dokazati, česar tožena stranka v konkretnem primeru ni izkoristila. Račun ni temelj za nastanek obveznosti, kljub temu pa lahko služi kot dokazno sredstvo, še posebej v primeru, ko le-ta po prejemu ni zavrnjen. Če stranka računa ne zavrne, je namreč mogoče povsem utemeljeno sklepati, da so v njem navedena dejstva resnična.
Ker je tožena stranka trditve tožeče stranke zanikala zgolj pavšalno, se z do te mere konkretnimi dejstvi sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ni bilo dolžno ukvarjati in ni imelo naloge, da izpodbijano sodbo obrazloži tako natančno, kot mu v pritožbi očita tožena stranka. Zakaj bi bila toženi stranki v zvezi s temi dejstvi kršena pravica do izjave, pa iz pritožbe ni mogoče izluščiti. Tožena stranka je imela možnost odgovoriti prav na vse trditve in dokaze tožeče stranke. Če te ni izkoristila, mora procesno neaktivnost pripisati sebi in ne sodišču prve stopnje. Sodišče prve stopnje se namreč ni dolžno opredeljevati do trditev, ki jih ni.
ZDR-1 člen 156. ZObr člen 97f. ZPP člen 224, 224/1.
odškodnina za neizrabljene dni tedenskega počitka - zadostna trditvena podlaga - ukaz nadrejenega - uspeh celotnega dokaznega postopka - verodostojna listina
Tudi ob izostanku posebnega ukaza oziroma odreditve so bili sestanki, ki se jih je moral tožnik udeležiti vsakodnevno, torej tudi na dan tedenskega počitka, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, obvezni, tožnik se jih je moral udeležiti in tega ni mogel prenesti na druge pripadnike. Ali gre za nalogo, ki je posegla v tožnikovo pravico, je vprašanje materialnopravne presoje, ki jo je sodišče prve stopnje opravilo pravilno.
prodaja premoženja stečajnega dolžnika - način prodaje - izklicna cena - izselitev dolžnika iz stanovanjske hiše
Vprašanje dopustnosti bivanja dolžnika v navedeni nepremičnini tudi po poteku v izpodbijanem sklepu določenega roka za izpraznitev je predmet izvršilnega postopka, ki ga kot izvršitelj po četrtem odstavku 395. člena ZFPPIPP opravlja upravitelj.
URS člen 49. ZDR-1 člen 6, 13, 13/1, 34, 35, 43, 43/2, 45, 48, 48/1, 85, 85/1, 89, 89/1, 89/1-3, 200, 200/2. ZVZD-1 člen 5. Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES člen 9, 9/2. ZDSS-1 člen 41, 41/5. ZPP člen 155, 155/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - vzgojitelj predšolskih otrok - COVID-19 - pogoj PCT - odklonitev testiranja - neupravičen izostanek z dela - poseg v ustavne pravice posameznika - ustavna odločba - sprememba pogodbe o zaposlitvi - zbiranje osebnih podatkov - prepoved diskriminacije - sprememba odločitve o pravdnih stroških
Ukrepe, ki se nanašajo na varno delovno okolje, je bil toženec kot delodajalec dolžan sprejeti, saj je bila to njegova zakonska dolžnost (45. člen ZDR-1, 5. člen ZVZD-1). Z zahtevo za testiranje zato tožnici ni samovoljno nalagal nobenih dodatnih obveznosti iz delovnega razmerja. Na drugi strani je spoštovanje in izvajanje predpisov in ukrepov o varnosti in zdravju pri delu zakonska dolžnost delavca (35. člen ZDR-1), h kateri se je tožnica izrecno zavezala tudi v pogodbi o zaposlitvi. Zahteva za izpolnjevanje pogoja PCT tako ni pomenila, da so se pogoji tožničine zaposlitve spremenili, ali enostranskega določanja obveznosti s strani delodajalca, kot to zmotno očita pritožba.
sklep o zavrnitvi predloga za obnovo postopka - novi dokazi
Sodišče prve stopnje se je postavilo na povsem pravilno stališče, zavzeto tako v pravni teoriji kot sodni praksi Vrhovnega sodišča RS, da so novi dokazi, kot jih opredeljuje 10. točka 394. člena ZPP, dokazi, ki so v času prejšnjega postopka že obstajali, ne pa dokazi, ki so nastali kasneje, kot velja za listine, ki jih je predlogu za obnovo postopka priložila tožnica.
Ker v obravnavani zadevi sodišče prve stopnje ni razpolagalo z nobenim zanesljivim dokazom, ki bi brez vsakršnega dvoma utemeljeval izrek obsodilne sodbe, je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi zagovornika obdolženega in zaradi pomanjkanja dokazov obdolženca oprostilo storitve kaznivega dejanja poneverbe.
poslovna odškodninska odgovornost - kršitev pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, ki ima vse znake kaznivega dejanja
Ker sta bila tožeča stranka in zavarovanec tožene stranke v pogodbenem odnosu (pogodba o hrani in pijači), se kršitev in s tem odškodninska odgovornost tožene stranke presoja po pravilih poslovne odškodninske odgovornosti.
Preuranjena je razprava o obstoju kaznivega dejanja o temeljni oziroma kvalificirani obliki kaznivega dejanja. Takšna pritožbena zahteva sega na področje pravilne pravne opredelitve obdolžencu očitanega kaznivega dejanja, kar bo prav tako, ko za odreditev oziroma podaljšanje pripora zadošča že obstoj utemeljenega suma storitve temeljne oblike obdolžencu očitanega kaznivega dejanja, predmet presoje v nadaljnjem sodnem postopku.
Zapisnik o naroku javna listina, zanjo pa velja, da dokazuje resničnost tistega, kar je v njem zapisano (prvi odstavek 224. člena ZPP). Zapisnik imajo stranke pravico prebrati ali zahtevati, naj se jim prebere in zoper njegovo vsebino ugovarjati (124. člen ZPP). Iz zapisnika ugovor oziroma pripombe zoper njegovo vsebino ne izhajajo. Toženka se je zato na vsebino zapisnika, iz katerega izhaja sklep o 8-dnevnem roku v katerem se mora opredeliti do tožničinega predloga, lahko zanesla.
ZPP člen 12, 285, 286b, 286b/1. ZJU člen 68, 68/1, 68/1-3.
transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - prava neuka stranka - začasno povečan obseg dela - projektno delo
Da ne gre za projektno zaposlitev, izhaja tudi iz dokazne ocene v obrazložitvi, kjer je sodišče prve stopnje sprejelo pravilen zaključek, da gre za povečan obseg dela. A. je namreč trajna naloga toženke, ukrepi, ki se v okviru tega izvajajo, pa se glede na obseg in vsebino spreminjajo. Kljub temu, da je izvajanje programa A. trajna naloga, se z vsakokratnim odlokom definira, katere ukrepe se bo v posameznem obdobju izvajalo, kakšna višina sredstev bo za to namenjena in kakšne bodo vsebine ukrepov. Tako se morajo z vsakim odlokom in programom A. vzpostaviti novi ukrepi in na novo pripraviti vse potrebno za izvajanje ukrepov, prav zaradi vzpostavitve izvajanja novih ukrepov pa prihaja do začasno povečanega obsega dela.
vrnitev v prejšnje stanje - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude naroka - pogoji za vrnitev v prejšnje stanje - upravičen vzrok za zamudo - nenadna in nepredvidljiva bolezen - načelo proste presoje dokazov - pravica stranke do izjave - pravica do sodnega varstva - preložitev naroka zaradi zdravstvenih razlogov - pogoji za preložitev naroka - predložitev zdravniškega opravičila
ZPP v drugem odstavku 115. člena določa pogoje za preložitev naroka v primerih, če stranka, zakoniti zastopnik, pooblaščenec, priča ali izvedenec ne pride nanj zaradi zdravstvenih razlogov. V takšnem primeru mora oseba, ki na narok ne more priti zaradi nenadne in nepredvidljive bolezni ali poškodbe, ki ji onemogoča prihod na sodišče ali sodelovanje na naroku, predložiti zdravniško opravičilo, izdano na obrazcu v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo. V določbah 116. do 120. člena ZPP, ki urejajo vrnitev v prejšnje stanje, takšna zahteva ni izrecno zapisana. Stališče sodišča prve stopnje, da se obstoj bolezni praviloma dokazuje z zdravniškim potrdilom, da pa se v skladu z načelom proste presoje dokazov upravičenost vzrokov za zamudo naroka lahko dokazuje tudi na drug način, glede na okoliščine primera, je tako pravilno. Okoliščine danega primera pa takšen drug način nedvomno utemeljujejo. Ob povedanem ni mogoče slediti pritožbenim navedbam, iz katerih je razbrati, da bi bil odločilen dokaz za dokazovanje zdravstvenega stanja A. A. zdravniško potrdilo.
Ne more biti dvoma, da je bila tožena zato, ker se ni mogla udeležiti naroka, prikrajšana v pravici do izjave in s tem pravici do sodnega varstva. Pri tem ni odločilno, kar trdi pritožnica, da na naroku ni podala nobenih novih navedb.
Sodišče prve stopnje je višji zahtevek za plačilo iz naslova plače oziroma dodatkov k plači zaradi več opravljenega dela (dežurstva) zavrnilo, pri čemer izpodbijana sodba razlogov za takšno odločitev nima.
KZ-1 člen 249, 249/1. ZKP člen 100, 101, 105, 105/2.
kaznivo dejanje davčne zatajitve - pritožba zoper odločbo o premoženjskopravnem zahtevku - premoženjskopravni zahtevek - napotitev na pravdo - napačna uporaba zakona - delna razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje
V primeru, ko je višina škode zajeta v opisu kaznivega dejanja, kot je to v konkretni zadevi, je že zaradi tega vprašljiva odločitev sodišča prve stopnje, da se oškodovanko s priglašenim premoženjskopravnim zahtevkom napoti na pravdo. Na to utemeljeno opozarja pritožnik v pritožbenih izvajanjih, pri čemer še razumno poudarja nevzdržnost situacije, da obdolženec kljub priznanju odgovornosti za naklepno kaznivo dejanje in povzročeno škodo v breme A. A. te ne bi bil dolžan povrniti.