CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00069805
OZ člen 35, 39, 39/2, 39/4, 86, 86/1, 87, 87/1. ZFPPIPP člen 14, 14/2, 14/2-1, 14/2, 14/2-2, 14/5. ZPP člen 154, 154/3, 339, 339/2, 339/2-8.
ničnost pogodbe - dogovor o pobotu - podlaga pravnega posla (kavza, causa) - nedopustna kavza - oškodovanje upnikov - namen oškodovanja - odstop terjatve s pogodbo (cesija) - neobstoječ predmet pogodbe - insolventnost - domneva trajnejše nelikvidnosti - odločitev o pravdnih stroških - obrazložitev odločitve o pravdnih stroških - odmera stroškov na stroškovniku - uspeh stranke v postopku - nagrada za sestavo vloge - potrebnost stroškov za pravdo
S cesijsko pogodbo ni mogoče prenesti neobstoječih terjatev. Pogodba je namreč nična, če je predmet obveznosti nemogoč, nedopusten, nedoločen ali nedoločljiv (35. člen OZ).
To, da se prvostopenjsko sodišče pri odmeri stroškov sklicuje na specificiran stroškovnik tožnice v sodnem spisu, ne utemeljuje uveljavljane bistvene kršitve določb postopka. Za obrazložitev odločitve o pravdnih stroških namreč zadošča, če se sodišče v obrazložitvi sklicuje na stroškovnik v spisu, iz katerega lahko stranke razberejo, kako je sodišče napravilo izračun stroškov.
sklep o zavrnitvi predloga za obnovo postopka - novi dokazi
Sodišče prve stopnje se je postavilo na povsem pravilno stališče, zavzeto tako v pravni teoriji kot sodni praksi Vrhovnega sodišča RS, da so novi dokazi, kot jih opredeljuje 10. točka 394. člena ZPP, dokazi, ki so v času prejšnjega postopka že obstajali, ne pa dokazi, ki so nastali kasneje, kot velja za listine, ki jih je predlogu za obnovo postopka priložila tožnica.
vrnitev v prejšnje stanje - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude naroka - pogoji za vrnitev v prejšnje stanje - upravičen vzrok za zamudo - nenadna in nepredvidljiva bolezen - načelo proste presoje dokazov - pravica stranke do izjave - pravica do sodnega varstva - preložitev naroka zaradi zdravstvenih razlogov - pogoji za preložitev naroka - predložitev zdravniškega opravičila
ZPP v drugem odstavku 115. člena določa pogoje za preložitev naroka v primerih, če stranka, zakoniti zastopnik, pooblaščenec, priča ali izvedenec ne pride nanj zaradi zdravstvenih razlogov. V takšnem primeru mora oseba, ki na narok ne more priti zaradi nenadne in nepredvidljive bolezni ali poškodbe, ki ji onemogoča prihod na sodišče ali sodelovanje na naroku, predložiti zdravniško opravičilo, izdano na obrazcu v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo. V določbah 116. do 120. člena ZPP, ki urejajo vrnitev v prejšnje stanje, takšna zahteva ni izrecno zapisana. Stališče sodišča prve stopnje, da se obstoj bolezni praviloma dokazuje z zdravniškim potrdilom, da pa se v skladu z načelom proste presoje dokazov upravičenost vzrokov za zamudo naroka lahko dokazuje tudi na drug način, glede na okoliščine primera, je tako pravilno. Okoliščine danega primera pa takšen drug način nedvomno utemeljujejo. Ob povedanem ni mogoče slediti pritožbenim navedbam, iz katerih je razbrati, da bi bil odločilen dokaz za dokazovanje zdravstvenega stanja A. A. zdravniško potrdilo.
Ne more biti dvoma, da je bila tožena zato, ker se ni mogla udeležiti naroka, prikrajšana v pravici do izjave in s tem pravici do sodnega varstva. Pri tem ni odločilno, kar trdi pritožnica, da na naroku ni podala nobenih novih navedb.
stečajni postopek - ugovor zoper dopolnjeni seznam preizkušenih terjatev - ugovor o prerekanju terjatve oziroma ločitvene ali izločitvene pravice - zavrženje ugovora - pravica do ugovora - položaj stranke v postopku
Ugovora, ki jih je sodišče prve stopnje zavrglo, sta bila ugovora proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev, ki sta jih upnika vložila zato, ker dopolnjeni seznam preizkušenih terjatev sploh ni vseboval njunih ugovorov, ki sta jih vložila zoper osnovni seznam - saj je upravitelj skladno z navodili sodišča smatral, da sta jih vložila subjekta brez ustrezne procesne legitimacije. Vendar o njunih ugovorih ni bilo odločeno ne procesno (da bi jih sodišče zavrglo) ne vsebinsko (da bi jih upravitelj vključil v seznam). Zato je sodišče prve stopnje ugovora pritožnikov proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev nepravilno zavrglo, saj imata kot vložnika ugovora o prerekanju terjatev (o katerih še ni bilo odločeno) pravico do ugovora proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev. Namen ugovora proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev je namreč prav saniranje morebitnih napak glede upoštevanja ugovora proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev ali ugovora o prerekanju terjatev.
ZDR-1 člen 6, 89, 89/1, 89/1-4, 196. ZPIZ-2 člen 70. ZPIZ-1 člen 101. ZZRZI člen 39, 39/2. Direktiva Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu člen 5.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog invalidnosti - pravica do premestitve na drugo delovno mesto z omejitvami - pravica do poklicne rehabilitacije - diskriminacija
Ni pravilno pritožničino zatrjevanje, da bi ji morala tožena stranka delovno mesto prilagoditi tako, da bi lahko še naprej opravljala delo prodajalke z omejitvami. Kot je pravilno obrazložilo sodišče prve stopnje, je prilagoditev delovnega mesta invalidu predvidena le v primeru priznane pravice do poklicne rehabilitacije (70. člen ZPIZ-2). Tožnici je bila po odločbi ZPIZ priznana pravica do premestitve na drugo delovno mesto z omejitvami. Torej ji ni bila priznana pravica do poklicne rehabilitacije in posledično do prilagoditve delovnega mesta, zato tožena stranka ni bila dolžna spreminjati svoje organizacije delovnega procesa oziroma sistematizirati novega delovnega mesta, ki bi ga tožnica glede na zdravstvene omejitve lahko opravljala.
Če iz izvršilnega naslova izhaja, da mora dolžnik poleg izročitve stvari opraviti še določena dejanja, kot je na primer (de)montiranje ali pakiranje stvari, ali pa, kot v zadevnem primeru, da mora stvar prepeljati k upniku, gre pri tem za drugo, dodatno in drugačno obveznost od izročitve premičnine, in sicer za "obveznost kaj storiti", ki je predmet urejanja v drugem, 17. poglavju ZIZ. Takšno izvršbo bo upnik, če bo zanjo imel podlago v izvršilnem naslovu, lahko dosegel s kumulacijo obeh pravkar opisanih izvršilnih sredstev v predlogu za izvršbo.
Prvostopenjsko sodišče je toženkino dopustitev, da sme stroj ostati pri njej, izenačilo s sklenitvijo shranjevalne pogodbe. Vendar ima to dvoje za odtenek različno pravno kvaliteto, pravno dejstvo navedene toženkine dopustitve pa je sicer podobno, vendar ne isto kot pravna dejstva, ki morajo biti vsa podana za nastanek shranjevalne pogodbe. Sodišče prve stopnje je s tem, da je toženka izrecno priznala samo prvo od navedenih dejstev, nepravilno štelo, da je priznala tudi vsa druga.
ZST-1 člen 11, 11/1, 11/5, 12a, 12a/1, 12a/2, 12a/3. ZSVarPre člen 27, 27/1. SPZ člen 66.
pogoji za oprostitev plačila sodne takse - zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - odlog plačila sodne takse - ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov - premoženje, ki se ne upošteva - trditveno in dokazno breme stranke - evidenca GURS - vrednost nepremičnin - pravica solastnika
Trditveno in dokazno breme, da obstajajo razlogi iz tretjega odstavka 12.a člena ZST-1, ki narekujejo, da se določeno premoženje ne upošteva pri ugotavljanju pravno relevantnega materialnega položaja za presojo utemeljenosti predloga za oprostitev plačila sodnih taks, je na tožnici.
Evidenca GURS ima naravo javne listine, tožnica pa svojih trditev o vrednosti nepremičnin z ničemer ni izkazala. Za trditev, da so nepremične praktično brez vrednosti, ni predložila nobenih dokazov.
ZST-1 člen 11, 11/5, 12, 12/1, 12/5, 12a, 12a/9, 12a/10. ZPP člen 108, 108/5.
oprostitev plačila sodnih taks - predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse - ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov - premoženjsko stanje prosilca - izjava o premoženjskem stanju - bančne vloge - stanje na trr - poziv sodišča k dopolnitvi vloge - dopolnitev predloga za taksno oprostitev - dopolnitev v skladu s pozivom sodišča - preverjanje premoženjskega stanja po uradni dolžnosti - preverjanje podatkov v tujini - poizvedbe sodišča - dolžnost predložitve podatkov - razveljavitev - zmotna uporaba materialnega prava
Sodišče prve stopnje bi moralo v dani situaciji, ko ni pozvalo toženke na predložitev določenih listin ali če je dvomilo v resničnost podanih podatkov, samo po mednarodni poti (glej deveti in deseti odstavek 12.a člena ZST-1) preveriti stanje na tem računu ali pa v primeru nemožnosti pridobitve izpisov oziroma podatkov toženko pozvati, naj predloži izpiske transakcijskega računa v Litvi.
postopek osebnega stečaja - zaseg denarnega dobroimetja na dolžnikovih denarnih računih - plačilo stroškov stečajnega postopka
Za zaseg denarnega dobroimetja na dolžnikovih denarnih računih je imelo sodišče prve stopnje podlago v določbi 394. člena ZFPPIPP. Dolžnik ni dokazal, da bi poravnal tudi stroške postopka.
veljavnost začasne odredbe - pravni interes za pritožbo - pravnomočna odločitev o glavni stvari
Izpodbijana začasna odredba je veljala 15 dni po pravnomočni odločitvi o glavni stvari. O glavni stvari je bilo pravnomočno odločeno s sodbo sodišča druge stopnje. Pritožba udeleženca je bila predložena sodišču druge stopnje v pritožbeno odločanje po poteku veljavnosti začasne odredbe. Zato si s pritožbo ne more izboljšati svojega pravnega položaja.
sklep o zavrženju pritožbe - zavrženje pritožbe - prepozna pritožba
Pravilna in zakonita je odločitev, da se prepozna pritožba zavrže. Pritožnik ni bil v ničemer diskriminiran, saj obravnave v tej zadevi ni bilo - postopek se je ustavil, ker tožeča stranka ni plačala sodne takse.
V tem primeru, ko vlaga tožbo samo en tožnik, bi moralo sodišče prve stopnje v primeru utemeljenega procesnega ugovora pomanjkanja pravnega interesa tožnika ter litispendence zavreči tožbo ob predhodnem preizkusu. Ni razloga, da bi prekinjalo postopek in čakalo na odločitev v matičnih postopkih zaradi rešitve predhodnega vprašanja, temveč je bolj ekonomično in racionalno, če takoj odloči o teh ugovorih.
SPZ člen 68. Sistemska obratovalna navodila za distribucijski sistem toplote na geografskem območju Občine Trbovlje (2017) člen 59.
dolžnost plačila komunalnih storitev - plačilo komunalnih storitev - obračunavanje omrežnine - omrežnina za odvajanje in čiščenje odpadnih voda - priključna moč ogrevanja - obračun toplotnih stroškov - uporabnik storitve javne službe - nedovoljeno izpodbijanje dejanskega stanja - izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja v sporu majhne vrednosti
Ker je sodišče ugotovilo, da je objekt še vedno priključen na distribucijski sistem, je neutemeljen očitek o zmotni ugotovitvi, da pogodba o dobavi ni prenehala veljati. Prav tako je pravilen materialnopravni zaključek, da je tožnica tožencema na podlagi materialnopravne podlage, ki jo je sodišče prve stopnje obsežno pojasnilo, upravičeno zaračunala fiksni del stroškov ogrevanja oziroma priključno (obračunsko) moč. Ker stroške uporabe, upravljanja in druga bremena, ki se nanašajo na celo stvar, v skladu z 68. členom SPZ krijejo solastniki v sorazmerju z velikostjo idealnih deležev, pa je pravilna tudi odločitev, da sta toženca vtoževano terjatev, ki po višini ni bila izrecno prerekana, dolžna plačati vsak do ½.
OZ člen 132, 243, 243/1, 459, 459-3. ZPP člen 8, 155, 155/1.
dobava blaga oz. oprava storitev - pogodbeno dogovorjene lastnosti - sprememba ponudbe - pojasnilna dolžnost - vrnitev kupnine - plačilo odškodnine - nemožnost uporabe nepremičnine - premoženjska škoda - izgubljeni dobiček - dokazna ocena verodostojnosti prič - pomanjkljiva trditvena podlaga
Toženka ni izkazala, da je tožnico ob dogovarjanju za naročilo stavbnega pohištva opozorila na spremenjeno bistveno lastnost naročenega in izpolnila svojo pojasnilno dolžnost.
Tožnica ni podala ustreznih trditev v zvezi z zmanjšanjem premoženja. Nemožnost uporabe hiše, ki se ni odrazila na tožničinem premoženjskem položaju, ne omogoča pravnega zaključka o že nastali pravno priznani premoženjski škodi. Vsaka kršitev se še ne odrazi kot pravno priznana premoženjska škoda. To je le tista, ki povzroči zmanjšanje premoženja ali prepreči njegovo povečanje.
ugovor zoper sklep o začasni odredbi - pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve - vprašanje obstoja zunajzakonske skupnosti - izjava v medijih - javna oseba - kraj dejanskega bivanja - skupno bivanje izvenzakonskih partnerjev - prijavljeno stalno prebivališče - dokazni predlog za zaslišanje strank - substanciranost dokaznega predloga
Prvo sodišče je utemeljeno sledilo navedbam tožnice o zunajzakonski skupnosti tožencev, ki so bile podprte z vsebino številnih medijskih objav o razmerju med tožencema, pri čemer pa ti zapisi povzemajo podrobne toženkine izjave o njenem družinskem življenju s tožencem in njuno hčerko. Prvo sodišče se ni sklicevalo na njeno (neobstoječo) izpovedbo v tem postopku, kot neresnično trdi toženka, ampak se je oprlo na njene izjave medijem o skupnem življenju s tožencem.
OZ člen 190, 190/3. ZUTD člen 64, 64/1, 64/1-6, 140, 140/1, 140/1-2. ZUP člen 96.
denarno nadomestilo za čas brezposelnosti - vračilo denarnega nadomestila - neupravičena obogatitev - mirovanje pravic
Podan je dejanski stan iz 190. člena OZ. S prejetimi zneski nadomestila v času mirovanja pravice je toženec tudi po presoji pritožbenega sodišča neupravičeno obogaten.
Odločitev sodišča prve stopnje o izpustitvi očitkov iz krivdoreka primarno temelji na nedokazanosti obdolženčeve protipravne prilastitve denarnih sredstev. Kot drugo pa je izpostaviti, da iz formulacije 208. člena KZ-1 izrecno ne izhaja, da je kaznivo dejanje zatajitve podano tudi v primeru, če storilec stvar prilasti komu drugemu in ne sebi, medtem ko ima družba lastno subjektiviteto, kar pomeni, da je samostojna (pravna) oseba, katere premoženje je v pravnem prometu ločeno od premoženja njenih družbenikov ter namenjeno opravljanju gospodarske dejavnosti. Po ustaljeni sodni praksi in pravni literaturi se namreč vsa dejanja znotraj konstrukcije nadaljevanega kaznivega dejanja obravnavajo kot eno kaznivo dejanje, zaradi česar v primeru podanosti pogojev iz 358. člena ZKP za posamezna dejanja znotraj nadaljevanega kaznivega dejanja, sodišče ne izreče oprostilne sodbe za ta dejanja, temveč jih zgolj izpusti iz opisa in razloge navede v obrazložitvi sodbe, saj o enem kaznivem dejanju ni mogoče hkrati izreči obsodilne in oprostilne sodbe. Pritožbeno sodišče ob pojasnjenem še poudarja, da je zavzemanje zagovornikov za pravno opredelitev dveh kaznivih dejanj celo obdolžencu v škodo, saj je ravno uporaba nadaljevanega kaznivega dejanja (torej enega dejanja) namesto večih, obdolžencu v korist.
ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - izkazovanje ogroženosti - dokazi in dokazovanje - nedopustna vnaprejšnja dokazna ocena - pravica do izjave
Sodišče prve stopnje ni izrecno obrazložilo, zakaj ni izvedlo s strani nasprotnega udeleženca predlaganih dokazov (zaslišanja strank in nekaterih prič); v 12. točki obrazložitve zaključuje, da so listinski dokazi predlagateljev pretehtali nad dokazi nasprotnega udeleženca. Čeprav imajo lahko predloženi listinski dokazi veliko težo, pa to ne pomeni, da nasprotni udeleženec zgolj zaradi dokazne vrednosti, ki jo je sodišče prve stopnje poklonilo listinam, nima možnosti izpodbijati navedb predlagateljev. Takšen zaključek sodišča prve stopnje je pravzaprav vnaprejšnja dokazna ocena (neizvedenih) dokazov predlagatelja, ki ni dopustna.
izterjava nedenarne terjatve - vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja - izvršilni naslov - določljiva obveznost - primeren izvršilni naslov - očitna pisna napaka - nadomestno dejanje - načelo formalne legalitete
Napačno je razlogovanje dolžnika o kršitvi načela formalne legalitete s tem, ko je sodišče sledilo predlagani višini stroškov iz predračuna in posledično vsebini opravil iz predračuna. S sklepom o izvršbi je sodišče dovolilo izvršbo točno tako kot glasi izvršilni naslov in skladno z izvršilnim predlogom, medtem ko založitev predujma na podlagi predračuna predstavlja le zagotovitev sredstev, ki bodo omogočala upniku na dolžnikove stroške izvršitev tistega, kar od dolžnika zahteva izvršilni naslov. V predračunu je izvajalec gradbenih storitev zgolj kot strokovnjak iz tega področja navedel materiale in storitve, na podlagi katerih bodo izvedena v izvršilnem naslovu dolžniku naložena dejanja, torej sam način realizacije za dosego namena, kot je določen v izvršilnem naslovu. O dokončni višini stroškov pa bo sodišče odločalo šele po izvedbi del, ko bo tudi presojalo, ali so bili ti za opravo dejanj iz izvršilnega naslova potrebni.