sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog - vrednost spornega predmeta - določitev vrednosti spornega predmeta
Zmotno je stališče pritožnice, da vrednost, ki se nanaša zgolj na izstop, ne more presegati višine vrednosti deležev osnovnega kapitala, ki je predmet izstopa, vse dokler ni ugotovljena drugačna vrednost. Pritožbeno sodišče ne more slediti pritožnici, da vrednost spornega predmeta za izstop iz družbe ne more presegati družbenikovega interesa, ki je določen z vrednostjo osnovnega kapitala, kot je določen v sodnem registru, saj ima zahtevek za izstop iz družbe za posameznega družbenika lahko povsem samostojno vrednost oziroma ekonomski pomen, kot je to pravilno navedlo sodišče prve stopnje.
odgovornost pravne osebe za prekršek - ekskulpacijski razlog - zahteva za sodno varstvo - zaslišanje storilca
V zahtevi za sodno varstvo ni izrecnega predloga za zaslišanje storilca, vendar je pravica do zaslišanja temeljna pravica v postopku o prekršku in le izjemoma sodišče lahko odloči, ne da bi storilca zaslišalo.
neupravičena pridobitev - zamudna sodba - nastop zamude dolžnika
Kajti, če se pričakovana podlaga za prehod koristi ni uresničila, je takšna pridobitev neupravičena, zato nastopi dolžnost vrnitve (condictio causa data causa non secuta). Pri tem ni pomembno, ali je bil dogovor o odkupu gostinskega lokala sklenjen v predpisani obliki, ali je konvalidiral, koliko je znašala celotna kupnina, koliko obrokov je bilo dogovorjenih ter ali je tožnica plačala celotno kupnino ali zgolj en del, kot neutemeljeno izpostavlja toženka v odgovoru na pritožbo. Važno je zgolj, ali so bila plačila izvršena v pričakovanju, da bo lahko tožnica pozneje gostinski lokal odkupila, in ali se je to pričakovanje izjalovilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS00068202
ZPP člen 115, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-12. ZS člen 83a. URS člen 14, 23, 35, 51. OZ člen 190, 190/1, 190/3, 336, 336/1. ZDR-1 člen 118, 202. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) št. 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 10, 12, 12/1.
odpravnina - vračilo neupravičeno prejetih sredstev - pravica strank do udeležbe na naroku - COVID-19 - pogoj PCT - pravica do poštenega sojenja - pravica do sodnega varstva - preložitev naroka - ustavna presoja - test sorazmernosti - ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi - odpadla pravna podlaga
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je na dan, ko je bil razpisan narok za glavno obravnavo, na katerega toženec ni pristopil, obstajala zakonska pravna podlaga, na temelju katere je bil tožencu, ki ni izpolnjeval pogoja PCT, zakonito onemogočen pristop na narok.
Toženčevo neizpolnjevanje pogoja PCT in odklonitev samotestiranja ne predstavljata ne opravičljivega razloga za izostanek z naroka kot tudi ne za preložitev naroka na podlagi 115. člena ZPP.
Nobena od navedenih določb 10. in 12. člena Konvencije MOD št. 158 ne predstavlja podlage, da bi toženec, kljub ugotovljeni nezakonitosti odpovedi in sodni razvezi nezakonito odpovedane pogodbe o zaposlitvi, še ostal upravičen do te odpravnine
ZPP člen 154, 154/2, 165, 165/2, 313, 358, 358-5, 443, 443/1, 458, 458/1. OZ člen 336, 336/1, 347, 347/1, 378.
zdravniška specializacija - specialistični izpit - povrnitev stroškov specializacije - ugovor zastaranja - občasna terjatev - zapadlost terjatve - dospelost obveznosti - začetek teka zastaralnega roka - izstavitev računa - zamuda roka za izstavitev računa - vezanost na dejansko stanje - postopek v sporu majhne vrednosti - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba odločitve o pravdnih stroških
Zastaranje terjatev, pri katerih je pogoj za dospelost izstavitev računa, začne teči ob dospelosti, toda le, če je račun izdan v primernem roku. Če račun ni izstavljen oziroma je izstavljen po zapadlosti obveznosti, začne teči zastaranje glede na čas, ko bi račun moral biti izstavljen.
neupravičena uporaba tuje stvari - ustni dogovor o uporabi stvari - dovoljenje za uporabo - začasna uporaba tujega zemljišča - plačilo uporabnine - pooblastilo za sklenitev pogodbe - sklenitev pogodbe po pooblaščencu - sodba presenečenja
O sodbi presenečenja ni mogoče govoriti, ker je sodišče odločitev poleg določil OZ oprlo tudi na določila SPZ, saj gre za pravno podlago, ki bi jo tožnica ob dolžni skrbnosti lahko predvidela, ne pa za presenetljiv zasuk v postopku, na katerega stranka ni mogla računati in je zato izgubila možnost navajanja dejstev, ki so v zvezi z nepričakovano novo podlago pravno odločilna.
Za uspeh s tožbenim zahtevkom mora tožnica izkazati, da je: (1) lastnica nepremičnine, (2) da jo toženka brezplačno uporablja in (3) da za brezplačno uporabo nima pravne podlage, toženka pa se obveznosti plačila lahko razbremeni, če dokaže, da je dobroverna lastniška posestnica ali da ima za uporabo sklenjen pravni posel.
Tožnica kot lastnica zemljišča ni neposredno sodelovala pri dogovoru o uporabi, prav tako ni podpisala Sporazuma o načinu odškodnine za uporabo zemljišča. V njenem imenu je tak sporazum v ustni obliki sklenil sin A. A, ki je že takrat upravljal z zemljišči in bil predviden za prevzemnika kmetije, sedaj pa je tudi lastnik sporne parcele. A. A. je imel torej splošno pooblastilo matere za upravljanje z zemljišči, v katerega spada tudi sklepanje dogovora o začasni uporabi.
evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru na podlagi sodnih postopkov - elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru - izdelava elaborata med postopkom - izvedenec kot strokovni pomočnik sodišča - stranka v postopku - zgrešena pasivna legitimacija
ZEN v 11. členu določa, da so stranke v postopkih za izdelavo elaboratov vsi (so)lastniki oziroma skupni lastniki nepremičnin, ki so vpisani v zemljiški knjigi. Gre za postopek izdelave elaborata, ki se izvaja v okviru pravdnega postopka, zato je spoštovanje pravil postopka in primernost elaborata za vpis sprememb v kataster nepremičnin dolžno preveriti sodišče.
zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za pridržanje - paranoidna shizofrenija - psihiatrično izvedensko mnenje - način zdravljenja - prekoračitev policijskih pooblastil - okvara sluha
Način zdravstvene obravnave v UPK X. in postopanje policije nista predmet presoje pri odločanju o utemeljenosti pritožbe zoper sklep o zadržanju osebe na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve.
Ker je predlagateljica vse tri dodatne zahtevke opredelila kot verzijske, je pravilna odločitev, da je glede na vrednost spornega predmeta za odločanje o tem delu predloga (tožbe) pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00067131
ZKP člen 339, 339/2, 355, 355/1, 372, 372-1, 372-3. KZ-1 člen 308, 308/1, 308/3, 308/6. ZMZ-1 člen 78, 78/1, 82, 82/4, 84.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - ne bis in idem - isti historični dogodek - res iudicata - predodelitev zadeve drugemu sodniku - načelo ustnosti in neposrednosti - povzemanje vsebine listine - prosilec za azil - pravice prosilcev za mednarodno zaščito - obteževalne in olajševalne okoliščine
Skladno z načelom ustnosti sme sodišče sodbo opreti samo na dejstva in dokaze, ki so bili pretreseni na glavni obravnavi (prvi odstavek 355. člena ZKP). Vendar to načelo ne zahteva dobesedne izvedbe dokazov na glavni obravnavi. Zahteva le, da so dokazi na glavni obravnavi "pretreseni", to je obravnavani tako, da se sodečemu sodniku razkrije njihova vsebina in da imajo udeleženci možnost o njih ustno razpravljati.
Sodišče prve stopnje ugovora v zvezi z načelom ne bis in idem ni zavrnilo zaradi različne pravne kvalifikacije, temveč zaradi dejstva, da gre v predmetnem postopku za 11 drugih prevozov storjenih v drugem časovnem obdobju z drugimi udeleženci kot v primeru kaznivega dejanja, za katerega je bil A. A. že pravnomočno obsojen. To pa torej pomeni, da gre za drug historični dogodek. Uporaba načela ne bis in idem ne sme pomeniti favoriziranja storilcev, ki masovno izvršujejo kazniva dejanja.
Prosilci za mednarodno zaščito imajo po tem, ko podajo prošnjo, pravico ostati do odločitve o njihovi prošnji, nikakor pa tega ni mogoče enačiti s pravico do prebivanja. Za prebivanje je namreč potreben bivalni naslov (dovoljenje za začasno ali stalno prebivanje). Tega zaključka pa ne more spremeniti dejstvo, da je v prvem odstavku 78. člena ZMZ-1 določeno, da ima prosilec na področju sprejema med drugim pravico do prebivanja v Republiki Sloveniji, saj se je sodna praksa že izrekla, da gre za t.i. pravico ostati na ozemlju RS.
vknjižba lastninske pravice na nepremičnini - gradbeno dovoljenje - večkratni zaporedni prenos lastninske pravice - vknjižba lastninske pravice na podlagi odločbe o gradbenem dovoljenju - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku
Odločba o izdaji gradbenega dovoljenja ne more biti podlaga za predlagani vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo.
ZST-1 člen 11, 11/1, 11/2,11/5, 12, 12/1, 12.a, 12.a, 12.a/3. ZBPP člen 13, 13/2. ZSVarPre člen 8, 8/1. ZUTPG člen 3, 31/5, 5/1. ZPP člen 7, 212, 365-2.
izvršba - oprostitev plačila sodne takse - obročno plačilo sodne takse - zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - trditveno in dokazno breme predlagatelja taksne oprostitve - zaznamba sklepa o izvršbi - pogoji za oprostitev plačila sodne takse - premoženjsko stanje stranke in njenih družinskih članov - lastništvo nepremičnine - solastništvo nepremičnine
Trditveno in dokazno breme o obstoju upravičenih razlogov, da se določeno premoženje ne bi upoštevalo pri ugotavljanju dolžnikovega materialnega položaja, je bilo na dolžniku (7. in 212. člen Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1 in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – v nadaljevanju ZIZ). To pomeni, da bi moral dolžnik že v predlogu (prošnji za taksno oprostitev) konkretno trditi in izkazati, da premoženja ne more unovčiti zaradi pridobitve sredstev za plačilo sodne takse in zakaj ne.
ugotovitev skupnega premoženja in določitev deležev - nepremičnina kot skupno premoženje zakoncev - lastništvo nepremičnine - podatki zemljiške knjige - pravica razpolaganja - zavarovanje nedenarnih terjatev - prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnine - pogoji za izdajo začasne odredbe - izkaz verjetnosti - dokazovanje s stopnjo verjetnosti - objektivna nevarnost - razpolaganje enega od zakoncev s skupnim premoženjem - razveljavitev sklepa - vrnitev zadeve v nov postopek
Končno izpodbijani sklep niti ne pojasni, katera objektivna okoliščina bi še morala biti podana za ugotovitev o obstoju objektivne nevarnosti, ki jo, poleg verjetnosti terjatve, za izdajo začasne odredbe zahteva določilo drugega odstavka 272. člena ZIZ. Pritožba utemeljeno izpostavlja, da je za dokazovanje te predpostavke dovolj že verjeten izkaz nastanka nevarnosti za bodočo izterjavo ali uveljavitev zahtevka, ni pa treba izkazati ravnanja ali opustitve dolžnika ali koga tretjega, ki bi lahko povzročilo tako posledico, niti dolžnikovega namena povzročiti nevarnost. Sodišče prve stopnje je bilo pri presoji te predpostavke prestrogo in je zato zmotno uporabilo materialno pravo. Posledično je prenagljeno sklepalo, da niso izpolnjeni pogoji za predlagano zavarovanje.
odpravnina - nadomestilo za neizrabljen letni dopust - sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi - podpis na pogodbi - dokazna ocena izpovedi prič - delna sprememba izpodbijane sodbe
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da tožnik v letih 2017, 2018, 2019 in 2020 dopusta ni koristil iz objektivih razlogov oziroma ga toženka h koriščenju slednjega tudi ni pozivala. Iz tega razloga je tožnik upravičen do nadomestila za letni dopust za leto 2019 in 2020 in mu ga je sodišče prve stopnje tudi pravilno prisodilo. Vendar pa je tožnik upravičen do denarnega nadomestila zgolj za letni dopust, ki ga je bil na dan prenehanja delovnega razmerja, upoštevajoč obdobje za prenos, kot izhaja iz 3. odstavka 162. člena ZDR-11, upravičen izrabiti, česar pa sodišče prve stopnje nepravilno ni upoštevalo. Pravica do izrabe letnega dopusta namreč ni neomejena in ugasne s potekom obdobja za prenos.
ZPP člen 72, 72/2, 102, 236, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-15.
zavrnitev dokaznega predloga - nepopoln dokazni predlog - predlog za zaslišanje priče - kršitev pravice do sodelovanja v postopku - prenehanje naročniškega razmerja - prenos naročniškega razmerja - prenehanje opravljanja dejavnosti - obvladanje slovenskega jezika - pravice tujca, ki ne zna slovenskega jezika - pravica do tolmača - očitna pisna pomota - predlog za izločitev sodnika
Protispisna je ugotovitev, da toženka ni pravilno predlagala priče, saj določba 236. člena ZPP dopušča, da stranka navede ime priče ter prebivališče oziroma zaposlitev. Če je toženka navedla zaposlitev priče in to, kaj bo priča povedala, je dokazni predlog popoln.
priposestvovanje osebne služnosti - užitek - služnost stanovanja (habitatio) - pravni naslov - dogovor o ustanovitvi služnosti - dobra vera - solastnina na nepremičnini - stroški postopka - potni stroški stranke - kilometrina - posest - dokazna ocena - načelo proste presoje dokazov
Kot izhaja iz točke 9 obrazložitve izpodbijane sodbe, je sodišče prve stopnje kot materialnopravno podlago za odločitev pravilno uporabilo ODZ, in sicer paragraf 1460 ODZ in presojalo, ali je tožnica izkazala, da je priposestvovala služnost užitka in služnost stanovanja na spornih nepremičninah oziroma ali je izkazala, da je v obdobju 20 let na spornih nepremičninah izvajala pristno, pravično in pošteno posest.
kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - izločitev dokazov - pravica do zasebnosti - praktična konkordanca - pravica do tajnosti pisem in drugih občil - status oškodovanca
Vse navedene okoliščine, ki jih je pravilno ugotovilo in izpostavilo že sodišče prve stopnje, torej po eni strani osebnost in sloves obtoženke in njene družine, po drugi strani pa okoliščine predaje paketa, videz paketa (plastična škatla zavita v črn trak, ki onemogoča, da bi se videlo ali vonjalo, kaj je v paketu), striktno naročilo obtoženkinega moža, da mora paket poslati z navadno pošto ter dejstvo, da bi obtoženka lahko sama paket poslala bodisi po pošti bodisi bi ga osebno odnesla v Nemčijo, kamor so redno odhajali z družino (ob tem sodišče druge stopnje še poudarja, da je obtoženka državljanka Nemčije), pa po presoji pritožbenega sodišča omogočajo zaključek, da se obtoženka ni mogla zanašati na svojo pravico do zasebnosti.
ZIZ člen 168, 168/5. SZ člen 117, 117/3, 118, 122.
vpis lastninske pravice na dolžnika - pridobitev lastninske pravice na stanovanju - privatizacija stanovanj po SZ - sklenitev prodajne pogodbe - zmotna uporaba materialnega prava - reševanje predhodnega vprašanja
Ustaljeno stališče sodne prakse je, da gre v primerih prodajnih pogodb, sklenjenih na podlagi določb SZ, za originarno pridobitev lastninske pravice. Za originarno pridobitev lastninske pravice je značilno, da se pravica pridobi neodvisno od volje (dosedanjega) imetnika. To pomeni, da pridobitelj pridobi lastninsko pravico, čeprav lastnik ni izrazil volje (opravil pravnega posla) z namenom, da bi na pridobitelja prenesel to pravico. Tudi Vrhovno sodišče je že pojasnilo, da je v primeru pogodb, sklenjenih na podlagi določb SZ, prodajalec že s sklenitvijo prodajne pogodbe izgubil lastninsko pravico (in posest) na prodanih nepremičninah.