ZPP člen 105a, 105a/2, 105a/3, 112, 112/2, 324, 324/6. ZST-1 člen 14a, 14a/2, 14a/3.
vložitev pritožbe - datum oddaje pošiljke na pošto - sodna taksa za pritožbo - neplačilo sodne takse za pritožbo - fikcija umika pritožbe - opozorilo na posledice neplačila sodne takse
Iz drugega odstavka 14.a člena ZST-1 izhaja, da sodišče, ki ne ugodi predlogu za delno oprostitev, odlog ali obročno plačilo, ne izdaja novega plačilnega naloga, temveč velja že izdani plačilni nalog, kar pomeni vključno z opozorilom na posledice neplačila. Ne gre torej slediti toženi stranki, da bi moralo sodišče, kljub dejstvu, da je bila predhodno stranka že dvakrat opozorjena (v pravnem pouku zoper sodbo in v plačilnem nalogu) na posledice neplačila sodne takse za pritožbo, to še tretjič opozarjati v sklepu, s katerim odloči o ugovoru oziroma predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse. Tretji odstavek 14.a člena ZST-1 nima takšne vsebine.
tožba družbenika - actio pro socio - tožba za plačilo odškodnine - predujem za stroške postopka - obročno plačilo
Za plačilo po obrokih ni nobene zakonske podlage. Pritožnik (niti v pritožbi) ni ponudil nobenih prepričljivih argumentov, zgolj teoretična pritožbena razprava, da sodišča občasno ugodijo predlogu strank za obročno plačilo v drugih primerih (plačilo predujma za izvedenca) pravilne odločitve sodišča prve stopnje ne more izpodbiti. Določba o stroških postopka je posledica dejstva, da je družbeniška tožba vložena za račun družbe, kar pomeni, da te situacije ni mogoče primerjati z drugimi procesnimi položaji.
ZGD-1 člen 41, 512, 512/2, 513. ZNP-1 člen 5. ZPP člen 7, 8, 212, 213, 213/2, 339, 339/2-8.
pravica družbenika do informacije in vpogleda - dolžnost posredovanja informacij - zavrnitev zahteve za posredovanje podatkov - sodno varstvo - objektivna in subjektivna predpostavka - trditveno breme - poslovna skrivnost - odločanje družbenikov - pravica do izjave
Omejitev informacijske pravice družbenika je dopustna v primerih, ko družba izkaže obstoj verjetnosti, da bo družbenik zahtevano informacijo uporabil za namen, ki je v nasprotju z interesi družbe (subjektivna predpostavka), in nevarnost, da bi s tem družbi ali z njo povezani družbi prizadel občutno škodo (objektivna predpostavka). Obe predpostavki morata biti izpolnjeni kumulativno, obstoj nevarnosti pa mora biti konkreten, pri čemer je trditveno in dokazno breme za obstoj zavrnitvenega razloga na družbi.
V skladu s 512. členom ZGD-1 lahko poslovodja družbenika na njegovo zahtevo ali nemudoma obvesti o zadevah družbe ter mu dovoli vpogled v knjige in spise ali pa mu ob izpolnjevanju predpostavk iz drugega odstavka 512. člena ZGD-1 zahtevo zavrne. Zakon torej ne pozna pogojevanja vpogleda z izpolnitvijo zahtev, postavljenih s strani poslovodje z namenom varstva poslovnih skrivnosti.
Neutemeljen je pritožbeni očitek, da je predlagatelj tisti, ki bi moral biti aktiven in pri poslovodji oziroma družbenikih doseči, da ti odločijo o njegovi zahtevi, oziroma da je pasivnost (ker ni izrecno naznanil oziroma vztrajal, da odločijo o njegovi zahtevi) v njegovo škodo.
SPZ člen 67, 67/2, 68. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
zahtevek za povrnitev stroškov - stroški rednih vzdrževalnih del - solastna nepremičnina - potrebna večina - posel rednega upravljanja - neobrazložena zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do izjave - neopredelitev do odločilnih dejstev - razveljavitev sodbe
Do vpisa deležev v zemljiško knjigo je prišlo na podlagi pravnomočne sodbe. Ko so deleži določeni in celo vpisani v zemljiško knjigo, pa ne gre več za skupno lastnino, ampak za solastnino. Sodišče prve stopnje je zato na podlagi določb 67. in 68. člena SPZ pravilno zaključilo, da tožnik kot večinski solastnik (3/5) za posle rednega vzdrževanja nepremičnine ni potreboval soglasja toženke z 2/5 deležem (drugi odstavek 67. člena SPZ).
Sodišče prve stopnje se ni opredelilo do vseh njenih navedb in ni navedlo sprejemljivih razlogov za zavrnitev dokaznih predlogov. Pravici stranke, da se v postopku izjavi, na drugi strani odgovarja obveznost sodišča, da vse navedbe stranke vzame na znanje, da pretehta njihovo relevantnost ter da se do tistih, ki so za odločitev bistvenega pomena, v obrazložitvi tudi opredeli. Glede zavrnitve dokaznih predlogov pa velja, da mora biti obrazložena in da se zaradi nepotrebnosti ali nerelevantnosti dokazni predlog lahko zavrne samo, če bi se z njim dokazovale trditve o dejstvih, ki ne bi mogla spremeniti odločitve sodišča prve stopnje oziroma če gre za dokazovanje dejstev, ki so že dokazana. Pavšalna navedba v izpodbijani sodbi, „da so drugi dokazni predlogi zavrnjeni, saj izvedeni dokazi zadoščajo za vsebinsko odločitev o stvari“, za zavrnitev dokaznih predlogov stranke, ki v postopku ni uspela, ne zadošča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00067602
ZIZ člen 24, 24/3. OZ člen 275, 1033. ZPP člen 318, 318/4.
vstop novega upnika v izvršilni postopek - zakonita subrogacija - porok - plačilo terjatve - listina - pravni interes - višina terjatve - sklepčnost predloga
Za obstoj zakonske subrogacije je potrebno ugotavljati in preverjati dejstva pravnega interesa in višine dolga posameznega poroka od več porokov, poleg zatrjevanja plačila, čemur pa izvršilni postopek ni namenjen in tega tudi ne omogoča 24. člen ZIZ.
ZIZ ne dopušča procesne situacije, ko bi bila ista oseba za del izterjevane terjatve upnik, za drug del izterjevane terjatve pa dolžnik, torej da bi nastopala v istem izvršilnem postopku na strani upnika in dolžnika hkrati.
vknjižba lastninske pravice na nepremičnini - gradbeno dovoljenje - večkratni zaporedni prenos lastninske pravice - vknjižba lastninske pravice na podlagi odločbe o gradbenem dovoljenju - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku
Odločba o izdaji gradbenega dovoljenja ne more biti podlaga za predlagani vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo.
ZST-1 člen 11, 11/1, 11/2,11/5, 12, 12/1, 12.a, 12.a, 12.a/3. ZBPP člen 13, 13/2. ZSVarPre člen 8, 8/1. ZUTPG člen 3, 31/5, 5/1. ZPP člen 7, 212, 365-2.
izvršba - oprostitev plačila sodne takse - obročno plačilo sodne takse - zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - trditveno in dokazno breme predlagatelja taksne oprostitve - zaznamba sklepa o izvršbi - pogoji za oprostitev plačila sodne takse - premoženjsko stanje stranke in njenih družinskih članov - lastništvo nepremičnine - solastništvo nepremičnine
Trditveno in dokazno breme o obstoju upravičenih razlogov, da se določeno premoženje ne bi upoštevalo pri ugotavljanju dolžnikovega materialnega položaja, je bilo na dolžniku (7. in 212. člen Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1 in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – v nadaljevanju ZIZ). To pomeni, da bi moral dolžnik že v predlogu (prošnji za taksno oprostitev) konkretno trditi in izkazati, da premoženja ne more unovčiti zaradi pridobitve sredstev za plačilo sodne takse in zakaj ne.
ZIZ člen 3, 52, 55, 55/1, 55/1-8, 55/1-9, 55/1-11, 56, 71, 169. ZPP člen 2, 2/1, 343, 343/3.
denarna terjatev - nedenarna terjatev - zaznamba sklepa v zemljiški knjigi - napaka - ugovor po izteku roka - relevantni ugovorni razlogi - nesorazmernost - odlog izvršbe - pravni interes
Izvršba se vodi zaradi izterjave nedenarne terjatve in denarne terjatve, pri čemer je bila za izterjavo denarnega dela obveznosti izvršba dovoljena na dolžnikovo nepremičnino. Ob tem je bila v zemljiški knjigi pomotoma, zaradi napačnega obvestila sodišča prve stopnje in v nasprotju s predlogom za izvršbo in sklepom o izvršbi sicer res opravljena zaznamba sklepa o izvršbi in vknjižena hipoteka v višini ocenjene vrednosti nedenarnega dela terjatve, čeprav se s hipoteko skladno s pravno teorijo lahko zavarujejo le terjatve, katerih predmet je plačilo denarnega zneska. Ker pa je napačno obvestilo zemljiški knjigi izdalo izvršilno sodišče, pri dolžnikovem opozarjanju na to napako ni mogoče govoriti o zahtevi za odpravo nepravilnosti pri opravljanju izvršbe, saj je že po zakonski dikciji s to zahtevo mogoče uveljavljati le nepravilnosti, ki jih storijo neposredni izvrševalci sklepa o izvršbi (izvršitelj, delodajalec, organizacija za plačilni promet..., torej subjekt izven sodišča), medtem ko so za nepravilnosti, ki jih stori sodišče, strankam na voljo pravna sredstva.
Uveljavljanje napak pri zaznambi sklepa o izvršbi in na njej temelječe hipoteke v fazi ugovora po izteku roka ne predstavlja pravno upoštevnega ugovornega razloga, temveč bi moral dolžnik napačen zemljiškoknjižni vpis izpodbijati s pravnimi sredstvi v zemljiškoknjižnem postopku.
Slediti tudi ni mogoče zahtevam, da bi moralo sodišče glede na izpolnitev pretežnega dela obveznosti spremeniti znesek terjatve, ki je ob zaznambi sklepa o izvršbi vpisan v zemljiški knjigi. Izvedba take spremembe v zemljiški knjigi ob obstoječi zakonodaji namreč ni mogoča, saj ne Stvarnopravni zakonik ne Zakon o zemljiški knjigi ne poznata instituta spremembe hipoteke, obstoječe vrste vpisa pa tudi smiselno niso primerne za vpis navedenih sprememb. Zaznamba sklepa o izvršbi in na njeni podlagi vpisana hipoteka tako v zemljiški knjigi v nespremenjeni obliki ostaneta vpisani do dokončnega, celotnega poplačila terjatve.
S potekom obdobja, za katerega je bil predlagan odlog, je tudi pravni interes dolžnika za dosego drugačne odločitve (to je za odlog izvršbe) prenehal in dolžnik ugodnejše odločitve ne more več doseči.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS00068202
ZPP člen 115, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-12. ZS člen 83a. URS člen 14, 23, 35, 51. OZ člen 190, 190/1, 190/3, 336, 336/1. ZDR-1 člen 118, 202. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) št. 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 10, 12, 12/1.
odpravnina - vračilo neupravičeno prejetih sredstev - pravica strank do udeležbe na naroku - COVID-19 - pogoj PCT - pravica do poštenega sojenja - pravica do sodnega varstva - preložitev naroka - ustavna presoja - test sorazmernosti - ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi - odpadla pravna podlaga
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je na dan, ko je bil razpisan narok za glavno obravnavo, na katerega toženec ni pristopil, obstajala zakonska pravna podlaga, na temelju katere je bil tožencu, ki ni izpolnjeval pogoja PCT, zakonito onemogočen pristop na narok.
Toženčevo neizpolnjevanje pogoja PCT in odklonitev samotestiranja ne predstavljata ne opravičljivega razloga za izostanek z naroka kot tudi ne za preložitev naroka na podlagi 115. člena ZPP.
Nobena od navedenih določb 10. in 12. člena Konvencije MOD št. 158 ne predstavlja podlage, da bi toženec, kljub ugotovljeni nezakonitosti odpovedi in sodni razvezi nezakonito odpovedane pogodbe o zaposlitvi, še ostal upravičen do te odpravnine
sklep o odpustu obveznosti - pravnomočnost sklepa - pritožba upnika
Ker zoper sklep o obravnavi ugovora zoper odpust obveznosti in podaljšanju preizkusne dobe ni bilo pritožbe, to, da je bil sklep vročen upnikom (pritožniku) že po izteku preizkusne dobe, nikakor ne pomeni, da mu je bila s tem odvzeta pravica do pravnega sredstva. Pritožnik je imel možnost, da zoper navedeni sklep vloži pritožbo, če bi z njo uspel in dosegel npr. odločitev, da se postopek odpusta obveznosti ustavi in se predlog za odpust obveznosti zavrne, sodišče prve stopnje ne bi imelo podlage za izdajo izpodbijanega sklepa. Sodišče prve stopnje je tako pravilno ugotovilo, da sta bila do preteka preizkusnega obdobja vložena dva ugovora, upraviteljica je svoj ugovor kasneje delno umaknila, s sklepom z dne 3.2.2023 (p.d. 157) je zavrnilo ugovor upnika (pritožnika), ugovoru, ki sta ga vložila upnik in upraviteljica pa je delno ugodilo tako, da je dolžnici podaljšalo preizkusno obdobje do 4.2.2023. Iz navedenega izhaja, da si je dolžnik z opustitvijo vložitve pritožbe zoper sklep o ugovoru sam odvzel možnost pritožbe.
časovne meje pravnomočnosti - nedopustna pritožbena novota - preživnina mladoletnih otrok - brezposelnost preživninskega zavezanca
V skladu s sodno prakso in pravno teorijo je mogoče v pritožbi v skladu s 337. členom ZPP oziroma 34. členom ZNP-1 uveljavljati le tista nova dejstva, ki so nastala do konca glavne obravnave (ne pa dejstev, nastalih kasneje), saj je to trenutek, do katerega se raztezajo časovne meje pravnomočnosti sodne odločbe. To velja tudi v primerih izdaje pridržanih sodnih odločb.
Sodišče druge stopnje pritrjuje pravilnim zaključkom sodišča prve stopnje, da višina preživnine v skupni višini 250,00 EUR mesečno za oba mld. otroka kljub trenutni brezposelnosti nasprotnega udeleženca, ni previsoka, ker je delovno sposoben in je z aktivnim iskanjem zaposlitve dolžan poskrbeti za preživljanje mld. otrok, ki sta pridobitno povsem nezmožna.
sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog - vrednost spornega predmeta - določitev vrednosti spornega predmeta
Zmotno je stališče pritožnice, da vrednost, ki se nanaša zgolj na izstop, ne more presegati višine vrednosti deležev osnovnega kapitala, ki je predmet izstopa, vse dokler ni ugotovljena drugačna vrednost. Pritožbeno sodišče ne more slediti pritožnici, da vrednost spornega predmeta za izstop iz družbe ne more presegati družbenikovega interesa, ki je določen z vrednostjo osnovnega kapitala, kot je določen v sodnem registru, saj ima zahtevek za izstop iz družbe za posameznega družbenika lahko povsem samostojno vrednost oziroma ekonomski pomen, kot je to pravilno navedlo sodišče prve stopnje.
ZPP člen 72, 72/2, 102, 236, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-15.
zavrnitev dokaznega predloga - nepopoln dokazni predlog - predlog za zaslišanje priče - kršitev pravice do sodelovanja v postopku - prenehanje naročniškega razmerja - prenos naročniškega razmerja - prenehanje opravljanja dejavnosti - obvladanje slovenskega jezika - pravice tujca, ki ne zna slovenskega jezika - pravica do tolmača - očitna pisna pomota - predlog za izločitev sodnika
Protispisna je ugotovitev, da toženka ni pravilno predlagala priče, saj določba 236. člena ZPP dopušča, da stranka navede ime priče ter prebivališče oziroma zaposlitev. Če je toženka navedla zaposlitev priče in to, kaj bo priča povedala, je dokazni predlog popoln.
ZDR-1 člen 85, 85/1, 85/2, 112, 200, 200/2, 200/3, 200/4, 200/5. ZPP člen 274. URS člen 23.
zavrženje tožbe - pisno opozorilo pred odpovedjo - sodno varstvo - obtožba - pravna korist - uveljavljanje ničnosti - delavski predstavnik
Tožnik je kot delavec prejel pisno opozorilo zaradi neizpolnjevanja delovnih obveznosti in opozorilo o možnosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi v primeru ponovne kršitve po prvem odstavku 85. člena ZDR-1, zoper katero ni dopustnega sodnega varstva. Tega zaključka ne spremeni dejstvo, da je tožnik tudi delavski predstavnik oziroma član sveta delavcev in da se opozorilo nanaša na njegova ravnanja v zvezi z opravljanjem te funkcije.
neupravičena pridobitev - zamudna sodba - nastop zamude dolžnika
Kajti, če se pričakovana podlaga za prehod koristi ni uresničila, je takšna pridobitev neupravičena, zato nastopi dolžnost vrnitve (condictio causa data causa non secuta). Pri tem ni pomembno, ali je bil dogovor o odkupu gostinskega lokala sklenjen v predpisani obliki, ali je konvalidiral, koliko je znašala celotna kupnina, koliko obrokov je bilo dogovorjenih ter ali je tožnica plačala celotno kupnino ali zgolj en del, kot neutemeljeno izpostavlja toženka v odgovoru na pritožbo. Važno je zgolj, ali so bila plačila izvršena v pričakovanju, da bo lahko tožnica pozneje gostinski lokal odkupila, in ali se je to pričakovanje izjalovilo.
neupravičena uporaba tuje stvari - ustni dogovor o uporabi stvari - dovoljenje za uporabo - začasna uporaba tujega zemljišča - plačilo uporabnine - pooblastilo za sklenitev pogodbe - sklenitev pogodbe po pooblaščencu - sodba presenečenja
O sodbi presenečenja ni mogoče govoriti, ker je sodišče odločitev poleg določil OZ oprlo tudi na določila SPZ, saj gre za pravno podlago, ki bi jo tožnica ob dolžni skrbnosti lahko predvidela, ne pa za presenetljiv zasuk v postopku, na katerega stranka ni mogla računati in je zato izgubila možnost navajanja dejstev, ki so v zvezi z nepričakovano novo podlago pravno odločilna.
Za uspeh s tožbenim zahtevkom mora tožnica izkazati, da je: (1) lastnica nepremičnine, (2) da jo toženka brezplačno uporablja in (3) da za brezplačno uporabo nima pravne podlage, toženka pa se obveznosti plačila lahko razbremeni, če dokaže, da je dobroverna lastniška posestnica ali da ima za uporabo sklenjen pravni posel.
Tožnica kot lastnica zemljišča ni neposredno sodelovala pri dogovoru o uporabi, prav tako ni podpisala Sporazuma o načinu odškodnine za uporabo zemljišča. V njenem imenu je tak sporazum v ustni obliki sklenil sin A. A, ki je že takrat upravljal z zemljišči in bil predviden za prevzemnika kmetije, sedaj pa je tudi lastnik sporne parcele. A. A. je imel torej splošno pooblastilo matere za upravljanje z zemljišči, v katerega spada tudi sklepanje dogovora o začasni uporabi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00067006
Pravilnik o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli (2015) člen 1. ZPP člen 212, 298, 298/4, 363, 451, 453, 458, 458/1, 450, 450/2.
delitev obratovalnih stroškov - delitev stroškov s strani upravnika - površina stanovanja - stroški ogrevanja - metodologija - ključ delitve stroškov - način delitve obratovalnih stroškov - izvedensko mnenje - nesporne trditve - spor majhne vrednosti - omejeno navajanje dejstev in predlaganje dokazov - omejeno število vlog v sporu majhne vrednosti - nedovoljena pritožbena novota - nedovoljen pritožbeni razlog
Ugotovljena ogrevana površina toženkinega stanovanja, celotne stavbe in seštevka vseh stavb skupaj, ki se upoštevajo pri delitvi stroškov, so dejanske ugotovitve, ki jih v pritožbenem postopku v sporih majhne vrednosti ni dovoljeno izpodbijati.
Sodišče je za vsak razdelilnik in vsako postavko na njem samo izračunalo vrednost, ki bi jo, upoštevajoč skupen znesek, ki se deli, morala plačati toženka. Mesečne vrednosti postavk, ki jih je priznalo, je seštelo, dobljeni znesek pa odštelo od posamezne vtoževane mesečne vrednosti še neplačanega zneska. Tako je ugotovilo, v kolikšen znesku je posamezni vtoževani znesek utemeljen.
odmera izvedenine - nagrada in stroški izvedenca za opravljeno izvedensko delo - postopek za sodno ureditev meje - naknadna razdružitev postopka - utemeljitev priglašenih stroškov ter nagrade - pritožba zoper sklep o stroških postopka - odločanje sodišča prve stopnje o pritožbi - popravni sklep o stroških postopka - razveljavitev sklepa med pritožbenim postopkom - pritožba zoper popravni sklep - nevložitev pritožbe - odločanje sodišča druge stopnje o pritožbi - razveljavitev sklepa sodišča prve stopnje - zavrženje pritožbe - zmotna uporaba materialnega prava - pravilna priglasitev stroškov
Sodišče prve stopnje bi moralo po prejemu stroškovnika izvedenca pozvati, naj priglašene stroške porazdeli tako, da bo v vsaki zadevi prejel plačilo za delo, ki ga je opravil v zvezi s posamezno zadevo. Ker tega ni storilo, je zmotno uporabilo materialno pravo.