Storilčev odnos do protipravnega ravnanja je razviden tudi iz okoliščine, ali in kolikokrat je že bil obsojen za kazniva dejanja, pri čemer ne more biti bistvenega pomena, ali so bila dejanja istovrstna ali različna, in tudi ni mogoče razlagati, da je storilec lahko obsojen zaradi več različnih kaznivih dejanj, pa bo naslednja obsodba ponovno pogojna, ker za to dejanje še ni bil obsojen.
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4, 339, 339/2, 339/2-14. ZFPPIPP člen 389, 389/1, 389/2.
prekinitev pravdnega postopka - začetek postopka osebnega stečaja - pravne posledice začetka stečajnega postopka - vpliv na obseg stečajne mase - obrazloženost odločitve - izjema od pravila
Situacija, ko sodišče kljub stečaju ne prekine pravdnega postopka, je izjema, zato bi jo sodišče moralo obrazložiti, če bi ugotovilo, da je podana.
Na podlagi istih razlogov je rok že bil podaljšan, novih okoliščin in razlogov, zaradi katerih upnik prosi za podaljšanje roka, pa v predlogu ni navedel.
poslovna goljufija - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - preslepitveni namen
Pritožbena trditev, da znak kaznivega dejanja preslepitve drugega ni ustrezno opredeljen v konkretnem delu obtožnice, ni utemeljen. V konkretnem delu obtožnice so namreč navedena vsa tista ravnanja obtoženega, ki so oškodovanca preslepila, da je za obtoženega opravljal podizvajalska dela in ves čas verjel, da mu bo obtoženi plačal, ob dejstvu, da je oškodovanec že v preteklosti delal za obtoženca, mu ves čas plačeval manjše zneske, ki so bili plačani z zamudo, da mu je kazal slike nove hiše, s čimer je utrjeval oškodovančevo prepričanje, da ima zadostna premoženjska sredstva, ob tem, da mu je zamolčal, da so njegovi bančni računi obremenjeni s sklepi o izvršbah, da je stanje na njegovih računih pri Banki X. in Banki Y. d.d. pozitivno zgolj iz razloga nakazil gotovine, stanje na računu pri Banki W. pa celo negativno, pri čemer je opisano, da je obtoženi v kritičnem obdobju z bančnega računa dvigoval gotovino, v zneskih, ki so presegali zneske po posameznih izstavljenih računih.
izvršba na denarno terjatev - rubež terjatve - premoženje v tujini - vročitev sklepa o izvršbi - dolžnikov dolžnik
Rubež je opravljen z dnem, ko je sklep o rubežu vročen dolžnikovemu dolžniku. To pomeni, da bi sodišče prve stopnje z vročitvijo pravnomočnega sklepa o rubežu na podlagi verodostojne listine dolžnikovemu dolžniku s svojo oblastno funkcijo prepovedalo tujemu subjektu določena pravna dejanja. Dejansko bi na ozemlju tuje države izvajalo svojo sodno oblast.
IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSK00068300
ZZK-1 člen 90, 90/1, 90/1-1, 90/1-2, 90/3, 90/4.
izbris vknjižbe hipoteke - izbris hipoteke iz zemljiške knjige - pogodbena hipoteka - izbris zaznambe izvršbe - izbris zastavne pravice in zaznambe izvršbe
Če je pridobil izvršilni upnik hipoteko na podlagi sklepa o izvršbi in je bila ta vknjižena v zvezi z zaznambo izvršbe (kar ni primer te zadeve), sodišče hkrati z dovolitvijo izbrisa zaznambe izvršbe dovoli tudi izbris hipoteke, kar izhaja iz tretjega odstavka navedenega člena. Če pa gre za pogodbeno hipoteko, sodišče na podlagi teh listin dovoli le izbris zaznambe izvršbe. Ko je zaznamba izvršbe izbrisana, lahko upravičena oseba predlaga izbris hipoteke na podlagi vseh listin, ki so po zakonu podlaga za izbris hipoteke.
Ker upnik zoper plačilni nalog ni vložil ugovora, dejstva o plačilu sodne takse že pred izdajo navedenega plačilnega naloga, ne more več uveljaviti v pritožbeno izpodbijanem sklepu, s katerim je sodišče prve stopnje pravilno odločilo o presumpciji umika predloga za začasno odredbo zaradi neplačila sodne takse po plačilnem nalogu.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - zakonske zamudne obresti - zastaranje (stranskih) judikatnih terjatev
Sodna praksa je že zavzela stališče, da je potrebno, ob upoštevanju časovnih meja pravnomočnosti sodne odločbe, razmejiti prave judikatne terjatve, ki zastarajo v desetih letih, od tistih, ki predstavljajo občasne terjatve, ki zastarajo v roku, določenem za zastaranje občasnih terjatev.
Sodišče prve stopnje se je napačno oprlo na določbo prvega odstavka 185. člena ZPP in spregledalo, da je tožeča stranka z zahtevkom na ugotovitev ničnosti uveljavljala t. i. vmesni ugotovitveni zahtevek po tretjem odstavku 181. člena ZPP, pri katerem v skladu s 186. členom ZPP privolitev tožene stranke ni potrebna (ob predpostavki, da je tudi za vmesni ugotovitveni zahtevek stvarno pristojno isto sodišče ter predvidena ista vrsta postopka).
Odločitev o dodelitvi sodnika, ki sodi v obravnavani zadevi ni bila arbitrarna, kot to smiselno očita pritožnik, pač pa temelječa na zakonu, sodnem redu in letnem razporedu sodnikov ter zato skladna tudi z 23. členom Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju URS), ki določa, da mora biti sodnik izbran po pravilih, vnaprej določenimi z zakonom in Sodnim redom.
ZVO-1 člen 144, 146c. OZ člen 240, 329, 329/1. ZMV člen 40. ZMV-1 člen 39. ZPP člen 154, 154/1, 165, 165/1, 339, 339/2, 339/2-14, 360, 360/1.
kršitev pogodbe - vrnitev prejetih sredstev - nepovratna sredstva - nepovratna finančna vzpodbuda - pogodba o sofinanciranju - državna pomoč - dodelitev pomoči - obremenjevanje in uničenje okolja - odjava vozila iz prometa - uničenje vozila - nemožnost izpolnitve pogodbe - namen pogodbe
Ker je toženka vozilo zaradi uničenja morala odjaviti iz prometa, ni mogla izpolniti pogodbene obveznosti, da vozilo v prometu uporablja najmanj tri leta in ga v tem času ne odtuji.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - USTAVNO PRAVO
VSL00067564
URS člen 25. ZIZ člen 13, 15,17, 19, 20, 20a, 40, 40/5, 42, 42/1, 42/2, 55, 55/1, 55/1-3, 71, 71/1, 71/1-7. ZGD-1 člen 52, 52/2, 52/3. ZPP člen 13, 206, 206/1, 206/1-1.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - načelo formalne legalitete - potrdilo o izvršljivosti odločbe - pravnomočnost in izvršljivost odločbe - nesuspenzivnost pritožbe - kršitev ustavne pravice do pritožbe
Upoštevaje načelo formalne legalitete je izvršilno sodišče strogo vezano na izvršilni naslov, kar pomeni, da se ne sme spuščati v presojo njegove pravilnosti in zakonitosti. Takšen pomen tega načela sicer pravilno navaja tudi pritožba, prav tako ima dolžnik prav, da izvršilno sodišče mora presojati pravno upoštevne ugovorne razloge, med katere sodi tudi razlog, da odločba, na podlagi katere je bil izdan sklep o izvršbi, še ni izvršljiva. Vendar pa navedeno ne pomeni, da izvršilno sodišče lahko oziroma celo mora ugotavljati pravilnost danega potrdila o izvršljivosti na izvršilnem naslovu. Da temu ni tako, izhaja iz določb petega odstavka 40. člena ZIZ in 42. člena ZIZ. V petem odstavku 40. člena ZIZ je določeno, da mora upnik predlogu za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova priložiti izvršilni naslov in potrdilo o izvršljivosti v izvirniku ali prepisu, tujemu izvršilnemu naslovu pa listine, iz katerih izhaja, da so izpolnjeni pogoji iz 13. člena tega zakona. Pristojnost v zvezi z izdajo oziroma razveljavitvijo potrdila o izvršljivosti odločbe je dalje urejena v prvem in drugem odstavku 42. člena ZIZ. Zakon določa: – da potrdilo o izvršljivosti da sodišče oziroma organ, ki je odločil o terjatvi na prvi stopnji (prvi odstavek 42. člena ZIZ) in – da neutemeljeno potrdilo o izvršljivosti iz prejšnjega odstavka razveljavi na predlog ali po uradni dolžnosti s sklepom sodišče oziroma organ, ki ga je izdal (drugi odstavek 42. člena ZIZ). Iz citiranih določb torej izhaja, da je tako za izdajo potrdila o izvršljivosti kot tudi za njegovo razveljavitev pristojno tisto sodišče oziroma organ, ki je izdal samo odločbo, v zvezi s katero se potrjuje izvršljivost.
Okoliščina, da je dolžnik vložil predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti izvršilnega naslova, je v ZIZ (ki se primarno uporablja v izvršilnem postopku) določena kot eden od razlogov, ki lahko utemeljijo odlog izvršbe.
gospodarski spor majhne vrednosti - prekluzija navajanja novih dejstev in predlaganja dokazov - neupoštevanje prepoznih navedb - druga pripravljalna vloga tožene stranke - konkretizacija pritožbenih navedb - pomanjkljive trditve - pravica do izjave - odločitev o pravdnih stroških
Stranke v sporih majhne vrednosti v svoji (drugi) pripravljalni vlogi ne smejo navajati novih dejstev in dokazov, razen če je to nujno zaradi novih dejstev, ki jih je v svoji predhodni vlogi podala nasprotna stranka. Toženka v pritožbi trdi, da naj bi bila v obravnavanem primeru podana prav takšna situacija. Njene navedbe iz druge pripravljalne vloge naj bi pomenile odgovor na v drugi pripravljalni vlogi podane tožničine navedbe. Vendar pa pritožnica ob tem ne pojasni, katerih njenih navedb in dokazov naj sodišče prve stopnje ne bi upoštevalo. Da bi lahko višje sodišče presodilo, ali so na novo zatrjevana dejstva res predstavljala odgovor na navedbe nasprotne stranke iz predhodne vloge ali pa je morebiti toženka z drugo vlogo dopolnjevala pomanjkljive navedbe iz svoje prve vloge, bi morala toženka pojasniti, za katera (konkretna) zatrjevana dejstva sploh gre.
Glede na pritožbeno neizpodbito ugotovitev, da dogovor iz leta 1985 spornih 6 nepremičnin, ni obsegal, je pravilen tudi nadaljnji zaključek, da pok. A. A. glede spornih 6 nepremičnin, ni bil v dobri veri. Zato pogoji za priposestvanje niso izkazani.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00067447
KZ-1 člen 18, 227, 227/1, 227/2. ZOPOKD člen 4, 4-3. ZKP člen 257, 258.
kaznivo dejanje poslovne goljufije - pravica do učinkovite obrambe - opis kaznivega dejanja - izvršitvena ravnanja - čas izvršitve kaznivega dejanja - prepovedana posledica - velika premoženjska škoda - materialni pogoj odgovornosti pravne osebe - ravnanje vodstvenih ali nadzornih organov pravne osebe - prispevek pravne osebe h kaznivemu dejanju - strokovna pomoč - insolventnost družbe
Očitna ekonomska nerazumnost pogodbe, ki je neposredno povzročila izpad prihodkov družbe C. d.o.o., hkrati pa onemogočila ustrezno odmeno v obliki plačila kupnine, konkretno očitano izvršitveno ravnanje določa kot "drugo goljufivo dejanje", primerljivo s prodajo premoženja po nerealni ceni oziroma sploh brez odmene v pogojih grozečega stečajnega postopka nad družbo kot dolžnikom.
V sodbenem izreku je nastajanje velike premoženjske škode upnikom časovno zamejeno od januarja do decembra 2015, kar je v skladu z abstraktnim dejanskim stanom, ki določa prepovedano posledico kot posledico trenutnega izvršitvenega ravnanja, ne izključuje pa, da nastaja sukscesivno, z vsakim mesečnim izostankom plačila najemnin družbi C. d.o.o. kot bivšemu lastniku objekta.
Trenutnost izvršitvenega ravnanja očitanega kaznivega dejanja pomeni tudi, da prepovedana posledica nastane naenkrat kot neposredna posledica izvršitvenega ravnanja.
Pritožba zmotno enači položaja strokovne pomočnice obrambe in izvedenke, saj je prva pomoč obtožencu, da svoj zagovor podkrepi s strokovnimi stališči, druga pa pomočnik sodišča pri razreševanju strokovno zahtevnih vprašanj pri nalogi popolnoma in po resnici ugotoviti odločilna dejstva v postopku tako v škodo kot v korist obtoženca. Očitno je, da je položaj strokovnjakinje in izvedenke v izhodišču drugačen v tolikšni meri, kot se v bistvenem razlikujeta položaj obtoženca kot stranke v postopku in položaj sodišča kot tistega, ki odloča o različnih tezah strank v postopku.
V napadeni sodbi je sicer sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da se pridobitev premoženjske koristi veže na opis kaznivega dejanja, očitanega obtožencu B. B., ki z obtoženo pravno osebo ni bil v takem odnosu, na podlagi katerega bi se lahko vzpostavila njena kazenska odgovornost; vendar pa zmotno zaključilo, da je konkretizacija materialnega pogoja kazenske odgovornosti pravne osebe v smislu prispevka njenih vodstvenih oziroma nadzornih organov nujen del opisa njej očitanega kaznivega dejanja.
Materialnega pogoja kazenske odgovornosti pravne osebe v smislu konkretizacije prispevka njenih vodstvenih oziroma nadzornih organov k storitvi kazenskega dejanja ni treba vključiti v opis očitka zoper pravno osebo, ga pa je pred zaključkom, da je kazenska odgovornost pravne osebe dokazana, treba ugotoviti.
ZKP člen 410, 410/1, 410/1-3, 413, 413/2, 414, 414/1.
obnova kazenskega postopka - zavrnitev zahteve za obnovo postopka - novo dejstvo oziroma nov dokaz - izvedba dokaza - dokazna ocena - verodostojnost priče - relevantnost dokaza - dokazna moč
Pri odločanju o (ne)utemeljenosti zahteve za obnovo postopka preizkus novih dokazov in dejstev temelji tudi na njihovi konfrontaciji z dokazi in dejstvi, ki so podlaga za oceno dejanskega stanja v pravnomočni sodbi, ki ohranja moč pravnomočno presojene stvari vse dotlej, dokler je novi dokazi in dejstva ne ovržejo. V postopku odločanja o zahtevi za obnovo postopka, ki poteka na nejavni seji, se sodišče seznani z vsebino novih dejstev in dokazov, ki so bili izvedeni v poizvedbenem postopku (na primer z zapisniki o zaslišanju prič), posredno s tem pa tudi z njihovo dokazno močjo (na primer v smislu popolnosti ali doslednosti izpovedbe priče, relevantnosti zatrjevanih dejstev itd.). Če sodišče ob tem v obrazložitvi sklepa o zavrnitvi zahteve za obnovo postopka izpostavi določena notranja neskladja ali vrzeli v izpovedbi priče, zgolj na podlagi tega sodišču še ni mogoče očitati, da je zunaj glavne obravnave vnaprej ocenjevalo verodostojnost njene izpovedbe.
Pravilnik o rednem vzdrževanju javnih cest (2016) člen 29, 29/1, 29/2.
regresni zahtevek - prometna nezgoda - odškodninska odgovornost vzdrževalca ceste - merilo skrajne skrbnosti - poledica - lokalna cesta - posipanje proti poledici - postavitev prometne signalizacije
Pravilna je odločitev sodišča prve stopnje, da je vzdrževalka ceste ravnala s potrebno skrbnostjo. V obravnavanem primeru je šlo za lokalno cesto, podizvajalec prve toženke pa je posipavanje izvajal redno in je tudi na dan nezgode cesto v zgodnjih jutranjih urah ustrezno posipal. Izvedenec je namreč ugotovil, da je bilo izvedeno posipanje (glede na način in čas posipanja) najbolj učinkovit in ustrezen ukrep ter da na dan prometne nezgode niso poznane posebne in neobičajne zimske vremenske razmere, ki bi zahtevale dodatno preventivno ukrepanje. Ravnanje prve toženke v konkretni zadevi, ko niso bile ugotovljene kakšne posebne okoliščine, ki bi vzdrževalki ceste narekovale povečano skrbnost pri odpravljanju ali preprečevanju poledice, tako ustreza merilom zahtevane skrajne skrbnosti.
ZKP člen 18, 18/2. ZVOP-1 člen 6, 6-1, 6-2, 74. URS člen 38.
videonadzor - določljivost - informacijska zasebnost - osebni podatek - nedovoljen dokaz - uradni zaznamek o zbranih obvestilih - zavrnitev predloga strank za izločitev nedovoljenih dokazov - odločanje o predlogu za izločitev nedovoljenih dokazov do konca dokaznega postopka
Glede na ustaljeno stališče, da vsaka kršitev zakona (v obravnavani zadevi ZVOP-1) pri pridobivanju dokaza sama po sebi ni razlog za njegovo izločitev, saj je (ne)zakonitost obdelave takšnega dokaza odvisna od vrednostne ocene (kazenskega) sodišča, je z vidika kršitve 38. člena URS odločilno, da je fizična oseba določljiva, če se lahko identificira na način, ki ne povzroča velikih stroškov ali ne zahteva veliko časa.
URS člen 26, 53, 54.. Konvencija ZN o otrokovih pravicah člen 8, 9.. ZZZDR-UPB1 člen 53, 54, 106, 119, 121.. DZ člen 157, 161.. ZNP-1 člen 102. ZPP člen 4, 362.
največja korist otroka - odškodninska odgovornost države - Center za socialno delo (CSD) - stiki z otrokom - postavitev izvedenca - duševne bolečine - teorija o adekvatni vzročnosti - protipravnost ravnanja državnega organa - duševne bolečine zaradi posega v osebnostne pravice - osebnostna pravica - protipravnost ravnanja policistov - varstvo in vzgoja otroka - običajno prebivališče - namestitev v krizni center - glavna obravnava v ponovljenem postopku
Tožnik uveljavlja odškodninsko odgovornost toženk na podlagi določbe 26. člena URS. Zahteva povračilo škode, ki mu je nastala zaradi protipravnih ravnanj delavcev druge toženke in policistov, za katera je podana tudi odgovornost prve toženke. Tožnik zahteva plačilo odškodnine za duševne bolečine, ker je bil zaradi ravnanj delavcev druge toženke in policistov prikrajšan za družinsko življenje in stike z edino hčerko (gre torej za zahtevek za plačilo odškodnine za poseg v osebnostne pravice) ter premoženjsko škodo.
Vsaka odločitev v zvezi z otrokom mora temeljiti na spoštovanju otrokovih pravic, kot so določene v Konvenciji ZN o otrokovih pravicah (v nadaljevanju KOP, ki jo je ratificirala tudi B.) in jih je treba upoštevati ne glede na državljanski status. Načelo "koristi otroka" je temeljnega pomena in mora biti za javne organe glavno vodilo pri sprejemanju ukrepov v zvezi z otrokom.
Tožnik je trdil tudi, da je specifična družinska situacija nakazovala na otrokovo ogroženost tudi zato, ker bi bil tožnik kot oče po tem, ko je mati izrazila resen namen z otrokom državo zapustiti, dejansko prikrajšan pri uveljavljanju starševskih upravičenj oz. bi mu bila odvzeta možnost soodločanja glede koristi otroka. Ob takem stališču o podani ogroženosti otroka, ki mu je na načelni ravni pritrditi, kot tudi v konkretni situaciji, če se ga naveže na presojo, da bi ob ustreznem delovanju policistov in zatem CSD dejansko oče tedaj uspel v nameri, da z začasno odredbo prepreči, da mati otroka odpelje na B., bi to šele lahko bila podlaga za oceno protipravnosti ravnanj in posledično škodo, če bi se v rednem sodnem postopku presodilo, da je otrok iztrgan iz domačega okolja in s tem ogrožen ter posledično očetu omejeni stiki oz. družinsko življenje z otrokom. Okoliščina, da je mati „nezakonito“, torej brez soglasja očeta, ki ima pravico soodločati o tem vprašanju kot starš, otroka odpeljala, sama zase ne vodi še do sklepa, da bi to bilo nujno preprečiti, sicer sledi odškodninska odgovornost države in njenih organov, ki so to namero zaznali oz. jih je na to že 23.12.2016 opozoril tožnik, kot poenostavljeno meni tožnik. Ta okoliščina je le upoštevana (kot pomembna, a ne edina) pri oceni, ali je otrok bil zaradi tega ravnanja ogrožen. Upoštevati ni le pravice tožnika, ki jih ima v okviru starševske skrbi, pač pa predvsem pravice otroka, ki so vselej v ospredju in ki v primeru kolizije prevladajo nad interesi in pravicami staršev.