URS člen 26, 53, 54.. Konvencija ZN o otrokovih pravicah člen 8, 9.. ZZZDR-UPB1 člen 53, 54, 106, 119, 121.. DZ člen 157, 161.. ZNP-1 člen 102. ZPP člen 4, 362.
največja korist otroka - odškodninska odgovornost države - Center za socialno delo (CSD) - stiki z otrokom - postavitev izvedenca - duševne bolečine - teorija o adekvatni vzročnosti - protipravnost ravnanja državnega organa - duševne bolečine zaradi posega v osebnostne pravice - osebnostna pravica - protipravnost ravnanja policistov - varstvo in vzgoja otroka - običajno prebivališče - namestitev v krizni center - glavna obravnava v ponovljenem postopku
Tožnik uveljavlja odškodninsko odgovornost toženk na podlagi določbe 26. člena URS. Zahteva povračilo škode, ki mu je nastala zaradi protipravnih ravnanj delavcev druge toženke in policistov, za katera je podana tudi odgovornost prve toženke. Tožnik zahteva plačilo odškodnine za duševne bolečine, ker je bil zaradi ravnanj delavcev druge toženke in policistov prikrajšan za družinsko življenje in stike z edino hčerko (gre torej za zahtevek za plačilo odškodnine za poseg v osebnostne pravice) ter premoženjsko škodo.
Vsaka odločitev v zvezi z otrokom mora temeljiti na spoštovanju otrokovih pravic, kot so določene v Konvenciji ZN o otrokovih pravicah (v nadaljevanju KOP, ki jo je ratificirala tudi B.) in jih je treba upoštevati ne glede na državljanski status. Načelo "koristi otroka" je temeljnega pomena in mora biti za javne organe glavno vodilo pri sprejemanju ukrepov v zvezi z otrokom.
Tožnik je trdil tudi, da je specifična družinska situacija nakazovala na otrokovo ogroženost tudi zato, ker bi bil tožnik kot oče po tem, ko je mati izrazila resen namen z otrokom državo zapustiti, dejansko prikrajšan pri uveljavljanju starševskih upravičenj oz. bi mu bila odvzeta možnost soodločanja glede koristi otroka. Ob takem stališču o podani ogroženosti otroka, ki mu je na načelni ravni pritrditi, kot tudi v konkretni situaciji, če se ga naveže na presojo, da bi ob ustreznem delovanju policistov in zatem CSD dejansko oče tedaj uspel v nameri, da z začasno odredbo prepreči, da mati otroka odpelje na B., bi to šele lahko bila podlaga za oceno protipravnosti ravnanj in posledično škodo, če bi se v rednem sodnem postopku presodilo, da je otrok iztrgan iz domačega okolja in s tem ogrožen ter posledično očetu omejeni stiki oz. družinsko življenje z otrokom. Okoliščina, da je mati „nezakonito“, torej brez soglasja očeta, ki ima pravico soodločati o tem vprašanju kot starš, otroka odpeljala, sama zase ne vodi še do sklepa, da bi to bilo nujno preprečiti, sicer sledi odškodninska odgovornost države in njenih organov, ki so to namero zaznali oz. jih je na to že 23.12.2016 opozoril tožnik, kot poenostavljeno meni tožnik. Ta okoliščina je le upoštevana (kot pomembna, a ne edina) pri oceni, ali je otrok bil zaradi tega ravnanja ogrožen. Upoštevati ni le pravice tožnika, ki jih ima v okviru starševske skrbi, pač pa predvsem pravice otroka, ki so vselej v ospredju in ki v primeru kolizije prevladajo nad interesi in pravicami staršev.
IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSK00068300
ZZK-1 člen 90, 90/1, 90/1-1, 90/1-2, 90/3, 90/4.
izbris vknjižbe hipoteke - izbris hipoteke iz zemljiške knjige - pogodbena hipoteka - izbris zaznambe izvršbe - izbris zastavne pravice in zaznambe izvršbe
Če je pridobil izvršilni upnik hipoteko na podlagi sklepa o izvršbi in je bila ta vknjižena v zvezi z zaznambo izvršbe (kar ni primer te zadeve), sodišče hkrati z dovolitvijo izbrisa zaznambe izvršbe dovoli tudi izbris hipoteke, kar izhaja iz tretjega odstavka navedenega člena. Če pa gre za pogodbeno hipoteko, sodišče na podlagi teh listin dovoli le izbris zaznambe izvršbe. Ko je zaznamba izvršbe izbrisana, lahko upravičena oseba predlaga izbris hipoteke na podlagi vseh listin, ki so po zakonu podlaga za izbris hipoteke.
V obrazložitvi sodbe je povsem izostala dokazna ocena storilčevega ravnanja, ko naj bi ta oškodovanko zasledoval in se vedel drzno, kar pomeni, da izpodbijana sodba o prekršku nima razlogov o odločilnih dejstvih.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00070257
KZ-1 člen 220, 220/1.
kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari - presoja dejanskega stanja
Dvoma v pravilne zaključke izpodbijane sodbe pritožnik ne more vzbuditi niti s citiranjem določbe 17. člena ZKP in golo navedbo, da sodišče prve stopnje ni ničesar izvedlo v njegovo korist. V nasprotju s prepričanjem pritožnika je namreč sodišče prve stopnje izvedlo in tehtno dokazno ocenilo tako obremenilne kot razbremenilne dokaze, zgolj zato ker (utemeljeno) ni verjelo s strani obdolženca predlaganima pričama, pa to ne pomeni, da je kršilo navedeno določbo.
Sodišče prve stopnje je zlasti na podlagi izvedenskega mnenja izvedenca medicinske stroke dr. A. A., ki je pregledal vso razpoložljivo medicinsko dokumentacijo za oškodovanca kot tožilca, ugotovilo, da se njegove navedbe o poškodbah niso potrdile v pregledani dokumentaciji, zaradi česar nobena od zapisanih diagnoz ni postala dokazana diagnoza, sam zapis šifer diagnoz pa ne predstavlja objektivizacije telesnih poškodb.
nadaljnji izvršilni stroški - stroški in nagrada sodnega cenilca - odločitev o že pravnomočno razsojeni stvari
Sodišče prve stopnje je najverjetneje spregledalo že izdani sklep o stroških sodne cenilke za cenitev z dne 21. 12. 2022, ki ga je izdalo v nekoč vodilni zadevi VL 29439/2021 (ustavljena s sklepom z dne 17. 8. 2021) s pristopljenimi zadevami VL 37038/2021 (obravnavana zadeva), VL 49941/2021, VL 21236/2022. Sklep je že pravnomočen. To je ugotovilo tudi sodišče prve stopnje, ki je v elektronskem vpisniku ob izpodbijanem sklepu zaznamovalo, da gre za napačen sklep o stroških cenilke.
SZ-1E člen 41, 41/1. SZ-1 člen 2, 40. Pravilnik o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli (2015) člen 14, 28. Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb (2009) člen 29, 29/1, 29/3, 29/4,.
izterjava stanovanjskih stroškov - aktivna legitimacija upravnika - pogodba o upravljanju - sklenitev pogodbe o upravljanju - večstanovanjska stavba - stavba z več vhodi - sprememba zakonodaje - veljavnost pogodbe o upravljanju - imenovanje upravnika - način delitve in obračuna stroškov - stroški ogrevanja - število uporabnikov stanovanja - ključ delitve stroškov - pravilnik
Toženec se sicer v pritožbi obširno sklicuje na novelo SZ-1E z dne 26. 5. 2021, ki je izrecno določila, da se pogodba o upravljanju sklene za eno večstanovanjsko stavbo in ne več na ravni posameznega vhoda ter je etažnim lastnikom določila rok 5 let, v katerem naj takšna stanja ustrezno uredijo (prvi odstavek 41. člena SZ-1E). V nasprotju s toženčevim prepričanjem pa je (ravno) iz te določbe in dejstva, da je določila prehodno obdobje, da se takšna neurejena stanja uredijo, jasno razvidno, da prej sklenjene pogodbe o upravljanju še vedno veljajo (in da je bilo možno, da je imela stavba z več vhodi tudi več upravnikov). Pri tem ne vzdrži pritožbeni očitek, da naj bi ta določba urejala le primere, ko ima vsak vhod v večstanovanjski stavbi drugega upravnika. Takšna razlaga je preozka. Tudi v konkretnem primeru, ko so etažni lastniki obeh vhodov izbrali istega upravnika, je ključno to, da so odločitve o imenovanju upravnika sprejeli za vsak posamezni vhod posebej. Na nivoju vsakega posameznega vhoda so sklenili tudi samostojne pogodbe o upravljanju.
Upravnik je pri obračunu in delitvi stroškov ogrevanja prostorov vezan samo na podatek, ki izhaja iz uradnih evidenc, to je neto površino.
Veljavni Pravilnik o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli določa, da se osnovni porabniški deleži posameznih delov stavbe za ogrevanje korigirajo s korekturnimi faktorji zaradi izenačitve vpliva lege posameznih delov v stavbi. Njegov 28. člen nadalje določa, da se lahko še do 1. 1. 2025 uporabljajo tudi korekturni faktorji, določeni na podlagi prej veljavnega Pravilnika. Slednji v 14. členu jasno specificira način določitve korekturnih faktorjev. Iz vsebine spisa ne izhaja, da bi bili v obravnavani zadevi takšni korekturni faktorji uporabljeni. Nenazadnje že sodišče prve stopnje v 46. točki obrazložitve ugotovi, da se obe stranki strinjata, da se korekturni faktorji (še) niso oblikovali.
Število uporabnikov posamezne enote je en izmed kriterijev, ki se upošteva pri delitvi obratovalnih stroškov. Velja namreč, da tisti uporabniki, ki so zaradi različnih okoliščin dlje časa odsotni teh stroškov ne plačujejo. Tako je skladno z načelom pravičnosti ključno, da so spremembe, sporočene s strani uporabnikov verodostojne in da je upravnikova evidenca o številu oseb pravilna. Slednje pa glede na jasno določbo konkretnega Pravilnika pomeni, da mora biti sprememba števila uporabnikov dokazljiva z uradnimi listinami, in da zgolj 'prazno' obvestilo ne zadostuje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - USTAVNO PRAVO
VSL00067564
URS člen 25. ZIZ člen 13, 15,17, 19, 20, 20a, 40, 40/5, 42, 42/1, 42/2, 55, 55/1, 55/1-3, 71, 71/1, 71/1-7. ZGD-1 člen 52, 52/2, 52/3. ZPP člen 13, 206, 206/1, 206/1-1.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - načelo formalne legalitete - potrdilo o izvršljivosti odločbe - pravnomočnost in izvršljivost odločbe - nesuspenzivnost pritožbe - kršitev ustavne pravice do pritožbe
Upoštevaje načelo formalne legalitete je izvršilno sodišče strogo vezano na izvršilni naslov, kar pomeni, da se ne sme spuščati v presojo njegove pravilnosti in zakonitosti. Takšen pomen tega načela sicer pravilno navaja tudi pritožba, prav tako ima dolžnik prav, da izvršilno sodišče mora presojati pravno upoštevne ugovorne razloge, med katere sodi tudi razlog, da odločba, na podlagi katere je bil izdan sklep o izvršbi, še ni izvršljiva. Vendar pa navedeno ne pomeni, da izvršilno sodišče lahko oziroma celo mora ugotavljati pravilnost danega potrdila o izvršljivosti na izvršilnem naslovu. Da temu ni tako, izhaja iz določb petega odstavka 40. člena ZIZ in 42. člena ZIZ. V petem odstavku 40. člena ZIZ je določeno, da mora upnik predlogu za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova priložiti izvršilni naslov in potrdilo o izvršljivosti v izvirniku ali prepisu, tujemu izvršilnemu naslovu pa listine, iz katerih izhaja, da so izpolnjeni pogoji iz 13. člena tega zakona. Pristojnost v zvezi z izdajo oziroma razveljavitvijo potrdila o izvršljivosti odločbe je dalje urejena v prvem in drugem odstavku 42. člena ZIZ. Zakon določa: – da potrdilo o izvršljivosti da sodišče oziroma organ, ki je odločil o terjatvi na prvi stopnji (prvi odstavek 42. člena ZIZ) in – da neutemeljeno potrdilo o izvršljivosti iz prejšnjega odstavka razveljavi na predlog ali po uradni dolžnosti s sklepom sodišče oziroma organ, ki ga je izdal (drugi odstavek 42. člena ZIZ). Iz citiranih določb torej izhaja, da je tako za izdajo potrdila o izvršljivosti kot tudi za njegovo razveljavitev pristojno tisto sodišče oziroma organ, ki je izdal samo odločbo, v zvezi s katero se potrjuje izvršljivost.
Okoliščina, da je dolžnik vložil predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti izvršilnega naslova, je v ZIZ (ki se primarno uporablja v izvršilnem postopku) določena kot eden od razlogov, ki lahko utemeljijo odlog izvršbe.
gospodarski spor majhne vrednosti - prekluzija navajanja novih dejstev in predlaganja dokazov - neupoštevanje prepoznih navedb - druga pripravljalna vloga tožene stranke - konkretizacija pritožbenih navedb - pomanjkljive trditve - pravica do izjave - odločitev o pravdnih stroških
Stranke v sporih majhne vrednosti v svoji (drugi) pripravljalni vlogi ne smejo navajati novih dejstev in dokazov, razen če je to nujno zaradi novih dejstev, ki jih je v svoji predhodni vlogi podala nasprotna stranka. Toženka v pritožbi trdi, da naj bi bila v obravnavanem primeru podana prav takšna situacija. Njene navedbe iz druge pripravljalne vloge naj bi pomenile odgovor na v drugi pripravljalni vlogi podane tožničine navedbe. Vendar pa pritožnica ob tem ne pojasni, katerih njenih navedb in dokazov naj sodišče prve stopnje ne bi upoštevalo. Da bi lahko višje sodišče presodilo, ali so na novo zatrjevana dejstva res predstavljala odgovor na navedbe nasprotne stranke iz predhodne vloge ali pa je morebiti toženka z drugo vlogo dopolnjevala pomanjkljive navedbe iz svoje prve vloge, bi morala toženka pojasniti, za katera (konkretna) zatrjevana dejstva sploh gre.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - zakonske zamudne obresti - zastaranje (stranskih) judikatnih terjatev
Sodna praksa je že zavzela stališče, da je potrebno, ob upoštevanju časovnih meja pravnomočnosti sodne odločbe, razmejiti prave judikatne terjatve, ki zastarajo v desetih letih, od tistih, ki predstavljajo občasne terjatve, ki zastarajo v roku, določenem za zastaranje občasnih terjatev.
SPZ člen 25, 31, 35. ZPP člen 154, 154/3, 155, 155/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
posestno varstvo - motenje posesti - soposest - nesklepčnost tožbe - zamenjava ključavnice - samopomoč - samovoljno ravnanje - način izvrševanja soposesti - izključitev iz soposesti - motenje soposesti - varstvo med več posestniki - opredelitev do pravnorelevantnih navedb strank - pravno odločilna dejstva - dokazovanje - ekonomski interes - ugotovitveni del zahtevka - neznaten uspeh
Soposest je nekaj manj kot posest. Zato ne drži, da je tožba, ki se glasi na posest in ne soposest, nesklepčna.
Ker je samopomoč izjema od pravila o posestnem varstvu, jo je treba interpretirati izjemno restriktivno. Dejanje samopomoči mora biti zato usmerjeno v vzpostavitev prejšnjega (so)posestnega stanja. Če pa se oseba samopomoči posluži na način, da povsem prepreči izvrševanje (so)posesti, prekorači dovoljeno samopomoč.
ZPIZ-2 člen 30, 36, 47, 85, 85/1, 85/1-4, 85/3, 85/3-4, 87, 87/1. ZPP člen 287.
nadomestilo za invalidnost - vzrok invalidnosti - odmera nadomestila - valorizacijski količnik
Ali je vzrok invalidnosti bolezen ali pa poškodba zunaj dela, na izračun nadomestila za invalidnost nima vpliva. Glede na 47. člen ZPIZ-2 bi na odmero nadomestila vplivalo le, če bi bil vzrok invalidnosti poklicna bolezen ali pa poškodba pri delu.
Za odmero nadomestila ni ključen datum začetka dela na drugem delovnem mestu, temveč datum nastanka invalidnosti.
Prvostopenjsko sodišče je ugodilo storilčevemu predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, pri tem pa samo ni odpravilo sklepa, s katerim je sodišče predhodno pritožbo s storilca zavrglo kot prepozno. Ker prvostopenjsko sodišče torej sklepa z dne 11. 5. 2022 ni odpravilo, se pritožbi ugodi in se ob uporabi drugega odstavka 108. člena ZUP izpodbijana odločba s tem pritožbenim sklepom razveljavi.
DZ člen 7, 141, 141/1, 143, 157, 157/2, 157/3, 161.
ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba o stikih - sprememba ureditve stikov - stiki mladoletnega otroka s starši - korist mladoletnega otroka - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - tehtanje okoliščin - mnenje otroka - začasno bivanje v zavodu - javni vzgojno izobraževalni zavod
Naloga sodišča prve stopnje je bila, da s stopnjo verjetnosti ugotovi, kakšna oblika stikov je v sedanjosti v največjo korist mld. A. A. Sodišče pri odločanju o stikih (prvi odstavek 141. člena DZ), kot v vseh postopkih v zvezi z otrokom (7. člen DZ), prvenstveno presoja, kako bodo najbolje varovane otrokove koristi. Otrok je zaradi svoje šibkosti v skladu z načelom pravičnosti posebej varovan član družbe. Ne gre za tekmovanje med starši, temveč sodišče pretehta vse okoliščine in sprejme odločitev, ki je otroku v korist.
ZPP člen 151, 154, 155. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 16. ZUP člen 113, 113/1, 113/2. ZDSS-1 člen 7.
povračilo stroškov postopka
Sodno socialni spori se že načeloma vodijo zoper drugostopenjske dokončne upravne odločbe o pravicah iz sistema socialne varnosti. Pri odločanju o povračilu stroškov postopka se po ustaljeni sodni praksi v tovrstnih zadevah uporablja 16. Tarifna št. OT. Le kadar gre za t.i. direktne tožbe iz stvarne pristojnosti socialnega sodišča po 7. členu ZDSS-1, se pri povračilu stroškov na temelju č. tč. 1. odst. 16. Tarifne št. OT, ki odkazuje na uporabo 19. Tarifne št., upošteva ocenljiva vrednost, ki pa v predmetni zadevi ni podana.
ZFPPIPP člen 18, 22, 22/1, 22/1-2, 322, 322/1, 322/1-3, 337, 337/1, 337/2, 342. ZPP člen 3, 3/3.
prodaja premoženja v stečajnem postopku - osebe, s katerimi ni dovoljeno skleniti pogodbe - ožje povezane osebe - konflikt interesov - skupno premoženje zakoncev - izločitvena pravica
Sklenitev prodajne pogodbe z osebami, navedenimi v prvem odstavku 337. člena ZFPPIPP, je prepovedana zaradi preprečitve nasprotja interesov.
napotitev dediča na pravdo - nevložitev tožbe - pogodba o preužitku - dokončanje zapuščinskega postopka - izpodbijanje sklepa o dedovanju
Pritožnik, ki tudi sam priznava, da tožbe za ugotovitev neveljavnosti pogodbe o preužitku ni vložil, s pritožbenimi navedbami o grdem ravnanju z mamo in o razlogih, zakaj tožbe ni vložil, ne more vplivati na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa o dedovanju.
Sodišče prve stopnje se je napačno oprlo na določbo prvega odstavka 185. člena ZPP in spregledalo, da je tožeča stranka z zahtevkom na ugotovitev ničnosti uveljavljala t. i. vmesni ugotovitveni zahtevek po tretjem odstavku 181. člena ZPP, pri katerem v skladu s 186. členom ZPP privolitev tožene stranke ni potrebna (ob predpostavki, da je tudi za vmesni ugotovitveni zahtevek stvarno pristojno isto sodišče ter predvidena ista vrsta postopka).