izvršba na denarno terjatev - rubež terjatve - premoženje v tujini - vročitev sklepa o izvršbi - dolžnikov dolžnik
Rubež je opravljen z dnem, ko je sklep o rubežu vročen dolžnikovemu dolžniku. To pomeni, da bi sodišče prve stopnje z vročitvijo pravnomočnega sklepa o rubežu na podlagi verodostojne listine dolžnikovemu dolžniku s svojo oblastno funkcijo prepovedalo tujemu subjektu določena pravna dejanja. Dejansko bi na ozemlju tuje države izvajalo svojo sodno oblast.
Upnik pravilno pritožbeno izpostavlja, da se je s Spremembami in dopolnitvami OT (Uradni list 70/22) z dne 20. 5. 2022, ki so začele veljati 4. 6. 2022, prej veljavna tar. št. 27, ki ureja plačilo odvetniških storitev v izvršilnem postopku, preštevilčila v sedaj veljavno tar. št. 31, kateri je glede na vsebino prejšnje tar. št. 27 dodana 9. točka za „Druge vloge“ - 50 točk.
razveljavitev klavzule o pravnomočnosti in izvršljivosti - zavrnitev predloga - razveljavitev sklepa o izvršbi na podlagi menice - osebni stečaj - poroštvo - obseg preizkusa kršitev po uradni dolžnosti
Institut razveljavitve klavzule o pravnomočnosti in izvršljivosti ni namenjen sanaciji napak v sklepih višjih sodišč. V primeru, da bi sodišče prve stopnje razveljavilo potrdilo o pravnomočnosti, ki je bilo izdano na podlagi sklepa Višjega sodišča v Mariboru, bi s tem neutemeljeno presojalo zakonitost sklepa višjega sodišča, iz katerega, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, izhaja, da je višje sodišče sklep preizkusilo tudi po uradni dolžnosti, ter pri tem ugotovilo, da odločitev sodišča prve stopnje ni obremenjena z uradoma upoštevnimi kršitvami določb postopka.
Pritožba utemeljeno izpostavlja nejasnost razlogov sodišča prve stopnje, saj iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je bil storilec merjen, ko je pripeljal že iz nadvoza ali pred tem, ko je zapeljal pod nadvoz.
gospodarski spor majhne vrednosti - podjemna pogodba (pogodba o delu) - delni umik tožbe - dopustitev spremembe tožbe - zavrnitev tožbenega zahtevka - pomanjkljiva trditvena podlaga - nedovoljeni informativni dokazi - začetek stečajnega postopka nad toženo stranko - prekinitev pravdnega postopka zaradi nastanka pravnih posledic stečajnega postopka - pogoji za izdajo sodbe
Višje sodišče soglaša s presojo sodišča, da tožeča stranka ni podala ustreznih trditev o tem, kje naj bi se zatrjevano delo opravilo. Če stranka ne opredeli objekta, kjer naj bi izvršila delo po podjemni pogodbi, kadar je to med strankama sporno, je preizkus izvršitve dela nemogoč.
denarna socialna pomoč - materialni položaj - nepremičnina
V okoliščinah obravnavanega primera je brez vsakršne podlage toženkino zatrjevanje, da bi si z višjo kupnino zagotovil sredstva za preživljanje, saj ni z ničemer izkazano, da bi 1/3 delež nepremičnine v izredno slabem in nevzdrževanem stanju bilo sploh mogoče prodati za višjo kupnino.
ZPP člen 151, 154, 155. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 16. ZUP člen 113, 113/1, 113/2. ZDSS-1 člen 7.
povračilo stroškov postopka
Sodno socialni spori se že načeloma vodijo zoper drugostopenjske dokončne upravne odločbe o pravicah iz sistema socialne varnosti. Pri odločanju o povračilu stroškov postopka se po ustaljeni sodni praksi v tovrstnih zadevah uporablja 16. Tarifna št. OT. Le kadar gre za t.i. direktne tožbe iz stvarne pristojnosti socialnega sodišča po 7. členu ZDSS-1, se pri povračilu stroškov na temelju č. tč. 1. odst. 16. Tarifne št. OT, ki odkazuje na uporabo 19. Tarifne št., upošteva ocenljiva vrednost, ki pa v predmetni zadevi ni podana.
SZ-1E člen 41, 41/1. SZ-1 člen 2, 40. Pravilnik o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli (2015) člen 14, 28. Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb (2009) člen 29, 29/1, 29/3, 29/4,.
izterjava stanovanjskih stroškov - aktivna legitimacija upravnika - pogodba o upravljanju - sklenitev pogodbe o upravljanju - večstanovanjska stavba - stavba z več vhodi - sprememba zakonodaje - veljavnost pogodbe o upravljanju - imenovanje upravnika - način delitve in obračuna stroškov - stroški ogrevanja - število uporabnikov stanovanja - ključ delitve stroškov - pravilnik
Toženec se sicer v pritožbi obširno sklicuje na novelo SZ-1E z dne 26. 5. 2021, ki je izrecno določila, da se pogodba o upravljanju sklene za eno večstanovanjsko stavbo in ne več na ravni posameznega vhoda ter je etažnim lastnikom določila rok 5 let, v katerem naj takšna stanja ustrezno uredijo (prvi odstavek 41. člena SZ-1E). V nasprotju s toženčevim prepričanjem pa je (ravno) iz te določbe in dejstva, da je določila prehodno obdobje, da se takšna neurejena stanja uredijo, jasno razvidno, da prej sklenjene pogodbe o upravljanju še vedno veljajo (in da je bilo možno, da je imela stavba z več vhodi tudi več upravnikov). Pri tem ne vzdrži pritožbeni očitek, da naj bi ta določba urejala le primere, ko ima vsak vhod v večstanovanjski stavbi drugega upravnika. Takšna razlaga je preozka. Tudi v konkretnem primeru, ko so etažni lastniki obeh vhodov izbrali istega upravnika, je ključno to, da so odločitve o imenovanju upravnika sprejeli za vsak posamezni vhod posebej. Na nivoju vsakega posameznega vhoda so sklenili tudi samostojne pogodbe o upravljanju.
Upravnik je pri obračunu in delitvi stroškov ogrevanja prostorov vezan samo na podatek, ki izhaja iz uradnih evidenc, to je neto površino.
Veljavni Pravilnik o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli določa, da se osnovni porabniški deleži posameznih delov stavbe za ogrevanje korigirajo s korekturnimi faktorji zaradi izenačitve vpliva lege posameznih delov v stavbi. Njegov 28. člen nadalje določa, da se lahko še do 1. 1. 2025 uporabljajo tudi korekturni faktorji, določeni na podlagi prej veljavnega Pravilnika. Slednji v 14. členu jasno specificira način določitve korekturnih faktorjev. Iz vsebine spisa ne izhaja, da bi bili v obravnavani zadevi takšni korekturni faktorji uporabljeni. Nenazadnje že sodišče prve stopnje v 46. točki obrazložitve ugotovi, da se obe stranki strinjata, da se korekturni faktorji (še) niso oblikovali.
Število uporabnikov posamezne enote je en izmed kriterijev, ki se upošteva pri delitvi obratovalnih stroškov. Velja namreč, da tisti uporabniki, ki so zaradi različnih okoliščin dlje časa odsotni teh stroškov ne plačujejo. Tako je skladno z načelom pravičnosti ključno, da so spremembe, sporočene s strani uporabnikov verodostojne in da je upravnikova evidenca o številu oseb pravilna. Slednje pa glede na jasno določbo konkretnega Pravilnika pomeni, da mora biti sprememba števila uporabnikov dokazljiva z uradnimi listinami, in da zgolj 'prazno' obvestilo ne zadostuje.
vrnitev delavca na delo - izvršilni postopek - nadomestilo plače - vezanost sodišča na izvršilni naslov
V konkretnem primeru je bilo o upničini pravici do priznanja delovnega razmerja in z njim povezanimi pravicami, vključno s pravico do izplačila neto plač za obdobje od 1. 7. 2020 do vrnitve nazaj na delo (torej tudi za sporno obdobje) pravnomočno odločeno v izvršilnem naslovu, in sicer ji te pravice izrecno niso bile priznane. Upnica tako v izvršilnem postopku v nasprotju z izvršilnim naslovom izplačila teh plač ne more doseči.
URS člen 19, 19/1, 35, 51, 51/3. ZDZdr člen 39, 39/1, 39/1-1, 39/1-2.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za zadržanje na zdravljenju - prisilni ukrep - duševna bolezen - bipolarna afektivna motnja - psihiatrično izvedensko mnenje - ogrožanje življenja in zdravja - ogrožanje sebe in drugih - agresivnost - opustitev zdravljenja
Strokovne ocene izvedenke psihiatrične stroke o obstoju in posledicah duševne bolezni pritožba ne more izpodbiti s sklicevanjem na izpovedbo udeleženca glede incidenta, ki je bil povod za hospitalizacijo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00067201
OZ člen 190, 190/1, 198. SPZ člen 72, 72/2, 95, 95/1. ZPP člen 286b, 286b/1.
nadomestilo koristi od uporabe (uporabnina) - uporabnina in uporaba solastne stvari - izselitev iz skupnega stanovanja zaradi nasilja - izselitev solastnika zaradi nevzdržnih razmer - prostovoljna izselitev solastnika - prostovoljna izselitev iz nepremičnine - pravica do uporabnine - odpoved pravici - dogovor strank - presoja dogovora strank - opustitev zaslišanja prič - prepozno uveljavljanje kršitev določb pravdnega postopka - sodba presenečenja za stranke - nepotreben dokaz z izvedencem - drugačna presoja dokazov
Konflikti v skupnosti izven zakonskih partnerjev, zaradi katerih se izven zakonski partner izseli iz solastne nepremičnine, ni samo po sebi zadosten oziroma utemeljen razlog, zaradi katerega bi bil ta nekdanji izven zakonski partner kot solastnik upravičen do uporabnine.
Ugotovljena pravno relevantna dejstva, ki utemeljuje odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka za plačilo uporabnine zaradi nezmožnosti uporabe stvari v skupni lastnini oziroma solastnini, so, da se je toženka iz hiše prostovoljno izselila, da ji toženec uporabe nepremičnine ni preprečeval oziroma da niso bile izkazane okoliščine, zaradi katerih upravičeno ni mogla souporabljati hiše, ter da tožnica ni izrazila želje in interesa, da se ponovno vseli v stanovanjsko hišo oziroma souporabe hiše ni zahtevala. Sodišče prve stopnje pa je tožbeni zahtevek zavrnilo tudi zaradi med pravdnima strankama sklenjenega dogovora, s katerim se je tožnica pravici do uporabnine odpovedala.
Res je bil izvedeni dokaz s postavitvijo izvedenca zaradi zavrnitve tožbenega zahtevka že po temelju nepotreben, vendar zato o sodbi presenečenja ne moremo govoriti.
zaznamba izbrisne tožbe - zaznamba spora v zemljiški knjigi - smiselna uporaba določb o zaznambi spora
Za zaznambo izbrisne tožbe se določbe Zakona o zemljiški knjigi, ki urejajo zaznambo spora, uporabljajo smiselno. Pri presoji vprašanja, v korist katere osebe se opravi zaznamba, je treba izhajati iz tega, da ima zaznamba izbrisne tožbe značilnost varovalne stvarne pravice. V konkretnem primeru varuje vzpostavitev prejšnjega stanja vpisov - povnoven vpis lastninske pravice na drugo toženko oziroma čas učinkovanja te vknjižbe, zato se zaznamba dovoli v njeno korist.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSK00068208
SZ-1 člen 111.. OZ člen 198.
uporaba stanovanja brez pravne podlage - uporabnina - brezplačna uporaba nepremičnine - preklic dovoljenja za uporabo - izselitev iz stanovanja - izročitev ključev - dejanska uporaba - bivanje otrok skupaj z materjo
Pomembno je, da toženka o izselitvi ni obvestila tožnice, da iz stanovanja ni odnesla vseh svojih stvari, da se je vsakodnevno vračala v stanovanje zaradi skrbi za psa in da toženki (vse do 29. 1. 2018) ni izročila ključev. V skladu s tem je povsem sprejemljiv zaključek, da toženka stanovanja ni prenehala uporabljati.
ZDR-1 člen 6, 6/1, 89, 89/1, 89/1-1, 89/2, 90, 90-9.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ekonomski razlog - utemeljen odpovedni razlog - kriteriji za izbiro delavcev - diskriminacija
Toženka je dokazala, da ji je pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi upadel obseg frizerskih storitev. Odpovedni razlog temelji na ekonomskih okoliščinah v času odpovedi, zato je neutemeljen pritožbeni očitek, da poslovni razlog ne obstaja, ker se nanaša na oceno o morebitni bodoči nezmožnosti zagotavljanja dela.
Pritožbene navedbe (da so kriteriji toženke za doseganje norme previsoki in nerealni, da so bili cilji o dvigu prometa na 70 % v salonu postavljeni zelo visoko oziroma da je norma očitno pretirana) niso bistvene, saj toženka ni odpovedala pogodbe o zaposlitvi tožniku zaradi nedoseganja pričakovanih delovnih rezultatov oziroma iz razloga nesposobnosti, temveč iz poslovnega razloga.
ZDR-1 člen 85, 85/2, 110, 110/1, 110/1-2, 110/1-4, 118, 118/2. ZPP člen 286, 286/3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca - okoliščine, zaradi katerih je od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu omogoči zagovor - neopravičen izostanek z dela
Če delavec zatrjuje, da mu je delodajalec odobril odsotnost zaradi koriščenja dopusta oziroma ur po razumevanju tožnika tako dolgo, dokler ne porabi ur oziroma dopusta, delodajalec pa navaja, da mu tega ni odobril, je delavcu treba omogočiti, da na zagovoru pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi pojasni razloge za svojo odsotnost z dela.
Dejanski razlog, naveden in obrazložen v odpovedi, da je delavec od 25. 3. 2022 dalje neopravičeno izostal z dela, ne pomeni odpovednega razloga po 4. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1, saj toženec ni očital tožniku kršitve obveznosti obveščanja, temveč neupravičen izostanek z dela, kar je kvečjemu odpovedni razlog po 2. alineji 1. odstavka 110. člena ZDR-1.
kaznivo dejanje nevarne vožnje v cestnem prometu - stranska kazen prepovedi vožnje motornega vozila - odmera kazni
Glede na ugotovljene okoliščine, ko je obdolženka vozila pod vplivom kar štirih psihoaktivnih zdravil in bila predhodno že dvakrat obravnavana za prekrške zaradi kršitve cestnoprometnih predpisov, je tudi po presoji pritožbenega sodišča pravilna ocena, da je izrečena stranska kazen v trajanju enega leta povsem primerna. Ne gre prezreti, da je bila oškodovanka B. B. v obravnavani prometni nezgodi hudo telesno poškodovana in bo njeno zdravje ostalo za vselej v manjši meri okvarjeno. Tako okoliščine, ki jih v svoji pritožbi poudarja zagovornica, ne morejo omajati pravilnosti prvostopenjske odločitve, saj bo tudi po presoji sodišča druge stopnje enoletno obdobje primerno, da bo obdolženka v celoti ozavestila nujnost doslednega spoštovanja cestnoprometnih predpisov.
udeležba v nepravdnem postopku - prijava udeležbe - zavrnitev predloga - pravni interes za pritožbo - zavrženje pritožbe
V tem nepravdnem postopku bi imela pravni interes za pritožbo zoper sklep, s katerim je bila udeležba zavrnjena, zavrnjena prijaviteljica A. d. o. o., nima pa ga nasprotna udeleženka postopka, saj odločitev, da se prijaviteljici ne dopusti udeležba, na pravni in procesni položaj nasprotne udeleženke (ne v tem nepravdnem postopku ne v okviru pravic materialnega prava) ne more vplivati. Tudi izboljšati si ga ne more, saj izpodbijani sklep za nasprotno udeleženko kot pritožnico ne pomeni neugodne odločbe, saj se zavrnitev udeležbe ne nanaša nanjo, ampak na prijaviteljico te udeležbe. Pri zatrjevanju in izkazovanju pravnega interesa, ki je predpostavka za dopustnost pritožbe, pa bi morala nasprotna udeleženka izkazati, da bo lahko zaščitila svoj pravni položaj. Njen interes bi moral biti praven in konkreten; korist, ki jo pričakuje od sodišča, bi se morala odražati v določeni sferi njenih pravic. Kaj takega pa iz pritožbenih navedb ne izhaja.
gospodarski spor majhne vrednosti - odločanje po sodniku posamezniku - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti
Obravnavana zadeva predstavlja gospodarski spor majhne vrednosti, saj vrednost spornega predmeta ne presega 4.000,00 EUR (495. člen ZPP). O pritožbi je zato odločila sodnica posameznica (peti odstavek 458. člena ZPP). Višje sodišče je v sporu majhne vrednosti vezano na dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje (prvi odstavek 458. člena ZPP).
postopek prodaje - sklep o prodaji premoženja stečajnega dolžnika - pravnomočen sklep - javna dražba - predlog za preklic dražbe
Prodaja premoženja stečajnega dolžnika se začne s sklepom sodišča o prodaji, v katerem sodišče določi posamezno premoženje, način prodaje, izklicno ceno pri javni dražbi in znesek varščine. Ko je sklep o tem pravnomočen, veže tako sodišče kot stranke postopka. Premoženje je zato dopustno prodajati le v obsegu, na način in za ceno, kot je navedeno v pravnomočnem sklepu. Če stranke postopka obsegu, načinu prodaje in izklicni ceni ne ugovarjajo v fazi izdaje sklepa o prodaji, tega kasneje ne morejo več uveljavljati.