ZOR člen 177, 177/2, 177/3. ZTVCP člen 104, 104/1.
odgovornost za škodo od nevarne stvari - objektivna odgovornost voznika motornega vozila - hoja po robu cestišča - prispevek oškodovanca
Pritrditi je mogoče zaključku sodišča druge stopnje, da hoja oškodovanke po vozišču lokalne ceste, ki se uporablja kot dovoz do stanovanjskih blokov, nikakor ni bila nepričakovana. Sodišče pa je pri tem spregledalo, da sta nepričakovanost oziroma neprepričljivost predpostavki za izključitev objektivne odgovornosti (drugi odstavek 177. člena ZOR), ne pa za delno oprostitev odgovornosti po tretjem odstavku 177. člena ZOR. Za delno oprostitev odgovornosti ni odločilen test „nepričakovanosti“ oziroma „neprepričljivosti“ škodnega dogodka; čeprav bi objektivno odgovorna oseba, če bi bila posebej skrbna, v danem primeru lahko pričakovala neprevidno ravnanje oškodovanca in/ali ga preprečila, je kljub temu lahko utemeljen njen ugovor po tretjem odstavku 177. člena ZOR.
dovoljenost revizije - sklep o zavrženju tožbe - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
S sklepom pritožbenega sodišča je bil postopek pravnomočno končan. V takšnih primerih je revizija dovoljena le, če bi bila dovoljena tudi zoper pravnomočno sodbo.
Izjemnost pripora v skrajšanem postopku pomeni, da se pripor odreja še bolj restriktivno kot v rednem postopku, ob pozornem tehtanju konkretne teže kaznivega dejanja, načina storitve in drugih okoliščin, v katerih je bilo dejanje storjeno ter zlasti ocene sorazmernosti posega v obdolženčevo pravico do prostosti.
izterjava sodnih taks - zastaranje pravice zahtevati plačilo takse
Zastaranje za plačilo taksne obveznosti, nastale dne 17.12.1999, je bilo pretrgano z dnem vročitve sodnega opomina tožnici, to je z dnem 14.1.2000 in je tako relativni zastaralni rok začel teči znova in bi zastaranje nastopilo dne 1.1.2003, absolutno zastaranje pa dne 17.12.2003. Zato je odločba z dne 19.11.2002, s katero je bilo tožnici naloženo plačilo sodne takse, izdana znotraj zastaralnega roka.
dovoljenost revizije - carine - pomembno pravno vprašanje - pooblastilo ministra - neenotnost in dostop od sodne prakse - spremenljivost carinske deklaracije
Vprašanje, ali je carinska deklaracija spremenljiv pravni akt, ne more biti pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj iz določb 50. člena CZ, ki natančno opredeljujejo spremembo podatkov v carinski deklaraciji, jasno izhaja, v katerih primerih je deklaracijo mogoče spremeniti.
olajšava za investicije v opredmetena osnovna sredstva – investicije v nepremičnine – vknjižba lastninske pravice v zemljiški knjigi
Pri priznanju davčne olajšave se sicer res upošteva datum nastanka poslovnega dogodka (npr. datum podpisa pogodbe) in zato ni potrebno, da bi bila nepremičnina že tudi vpisana v zemljiško knjigo, vendar pa mora biti po presoji Vrhovnega sodišča sklenjena pogodba sposobna za vpis v zemljiško knjigo, kar pa v obravnavanem primeru ni bila.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - pravica uporabe jezika v postopku - pravica do prevajanja - odpoved pravici - združitev postopka - posledice združitve - pristojnost za odločanje o združitvi postopka - sprememba obtožbe - preložitev glavne obravnave
Čeprav odpoved pravici do prevajanja ne pomeni, da v nadaljevanju postopka obsojenec ne bi smel ponovno uveljavljati te pravice, pa tako ravnanje (ko se je obsojenec premislil in kasneje pravico do prevajanja uveljavljal) presoja sodišče predvsem z vidika, ali je uveljavljanje pravice vsebinske narave in v skladu z njenim namenom.
INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - GRADBENIŠTVO - UPRAVNI SPOR
VS1011233
ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-2, 83/2-3.
gradbeništvo – dovoljenost revizije – vrednost izpodbijanega dela akta – pomembno pravno vprašanje – vprašanja postopkovne narave in vprašanja popolnosti upravnih spisov – zelo hude posledice za stranko
Vprašanja postopkovne narave in popolnosti spisa, ki so zakonsko urejena in je njihova razlaga in uporaba jasna že na podlagi jezikovne razlage zakonskega besedila, niso pomembna pravna vprašanja v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Revident z navedbo, da bo moral objekt porušiti iz z opisom posledic, ki bodo zanj nastale v primeru rušitve objekta, tudi ni izkazal pogoja za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Posledica zavrnitve izdaje lokacijskega dovoljenja namreč ni odstranitev objekta. Revident pa tudi ni izkazal, da mu takšna posledica (odstranitev objekta) neposredno grozi.
ZUS-1 člen 59, 59/2-2. ZUS člen 72, 72/4. ZDoh člen 11, 11/2.
dohodnina – posebna olajšava za vzdrževane družinske člane – pravica do uveljavljanja - zakonca
Sorazmeren del posebne olajšave za vzdrževane družinske člane predstavlja za vsakega zavezanca polovico olajšave, če preživninski prispevki vsakega zavezanca presegajo višino zneska priznane olajšave.
ZDen člen 9, 9/3, 12. Zakon o državljanstvu Federativne ljudske republike Jugoslavije (1946) člen 37.
upravičenci do denacionalizacije - pravno nasledstvo upravičencev do denacionalizacije - jugoslovanski državljan - hrvaško državljanstvo - tuj državljan - vzajemnost
V ugotovitvi upravnega organa, da je bila pravna prednica predlagateljic ob smrti v letu 1947 domovinsko pristojna v občini Zagreb, sta imeli sodišči dovolj opore za sklep, da je imela ob smrti državljanstvo tedanje Republike Hrvaške in ne Republike Slovenije.
Po ustaljeni praksi Vrhovnega sodišča je pri odločanju o izpolnjevanju pogoja (za pridobitev statusa upravičenca po ZDen) iz tretjega odstavka 9. člena ZDen bistveno, ali je imela oseba z jugoslovanskim državljanstvom na dan 28. 8. 1945, katere premoženje je bilo podržavljeno in ki je umrla pred osamosvojitvijo Republike Slovenije, ob smrti državljanstvo tedanje Republike Slovenije ali katere druge republike nekdanje Jugoslavije. Če je imela oseba ob smrti državljanstvo druge republike, šteje za tujega državljana v pomenu tretjega odstavka 9. člena ZDen.
V primerih, ko oseba, ki ji je bilo odvzeto premoženje, ni upravičenec iz razlogov po tretjem odstavku 9. člena ZDen, ne pride v poštev uporaba inštituta nadomestnega upravičenca po 12. členu ZDen.
V primerih, ko sodišče prve stopnje v upravnem sporu odloči na seji, uporaba določbe sedmega odstavka 163. člena ZPP, v skladu s katero lahko stranka v 15 dneh po vročitvi odločbe, s katero je postopek končan, priglasi stroške postopka, glede na ureditev upravnega spora, ne pride v poštev.
ZOR člen 200, 203. ZPP člen 128, 128/5, 384, 384/1, 370, 370/3, 377.
povrnitev nepremoženjske škode - višina denarne odškodnine - načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine - načelo individualizacije višine odškodnine - dovoljenost revizije zoper sklep o stroških postopka - zavrženje revizije - razlogi za revizijo - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja
Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Revizija zoper sklep je dovoljena le, če gre za sklep sodišča druge stopnje, s katerim je postopek pravnomočno končan. Sklep o pravdnih stroških ne spada mednje.
Trditveno in dokazno breme obstoja pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta, zato bi morala tožeča stranka pravno vprašanje opisati tako, da bi bilo iz opisa mogoče opredeliti, kakšen je problem in navesti pravno normo v zvezi s tem vprašanjem.
davek od dobička iz kapitala – navidezna darilna pogodba med zakoncema – izogib plačilu davka – delnice – prevzem – prodaja vrednostnih papirjev
Revizijsko sodišče sprejema ugotovitev prvostopnega sodišča in obeh upravnih organov, da je tožnica z zakonskim partnerjem sklenila navidezno - darilno pogodbo z namenom, da se izogne plačilu davka od dobička iz kapitala.
Ker je tožničin mož „podarjene delnice“ prodal 15 dni po prejemu, in pred zaključkom ponudbe prevzemnika D., je prvostopni organ sprejel pravilen sklep, da je tožnica darilno pogodbo z možem sklenila z namenom, da se izogne plačilu davščin. Ta sklep potrjuje tudi tožničina navedba v upravnem postopku, da prenosa 200 delnic ni napovedala v davčni napovedi zato, ker ji je tako svetovala borznoposredniška hiša; da pa ji trgovanje z delnicami ni bilo tuje, potrjuje tudi njena davčna napoved za leto 2002, v kateri je napovedala dobiček od prodaje vrednostnih papirjev B in C, v bistveno nižjem znesku kot je znašal dobiček od prodaje delnic A.
V smislu 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 se upošteva zgolj višina glavnice.
V skladu z upravno sodno prakso revizija ne more biti dovoljena zaradi pravnih vprašanj, ki se nanašajo zgolj na splošno razlago pravnih institutov oziroma pojmov, ki v teoriji in praksi ne sprožajo posebnih dilem, ali zaradi pravnih vprašanj, na katera je mogoče odgovoriti že z jezikovno razlago zakonskega besedila, kar pomeni, da tudi splošna razlaga procesnih bremen in načel ne more biti razlog za dovoljenost revizije.
ZOR člen 200, 203. ZPP člen 14, 41, 367, 367/2, 377.
krivdna odgovornost - povzročitev škode z udarcem s pestjo - identično dejansko stanje - vezanost civilnega sodišča na ugotovitev o obstoju kaznivega dejanja in kazenski odgovornosti - povrnitev nepremoženjske škode - višina denarne odškodnine - načelo individualizacije višine odškodnine - načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah - razlogi za revizijo - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Pravdno sodišče je v primeru, ko tožbeni zahtevek temelji na istem dejanskem stanju, na podlagi katerega je že bilo odločeno v kazenskem postopku, vezano na obstoj kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca (14. člen ZPP). Že iz pravnomočnega izreka kazenske sodbe, katerega del je tudi opis kaznivega dejanja, izhaja, da je toženec tožnici z udarcem s pestjo povzročil škodo. Nižji sodišči pa sta v tej pravdi pravilno ugotavljali dejstva o obsegu škode, ki je tožnici nastala z omenjenim kaznivim dejanjem, in o morebitnem njenem soprispevku k nastali škodo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nezaupanje v delo sodišča - sojenje brez nepotrebnega odlašanja
Institut prenosa krajevne pristojnosti ni namenjen zagotavljanju rednega izvajanja sodne oblasti, sojenju brez nepotrebnega odlašanja ali odpravi sodnih zaostankov. Tehten razlog v pomenu 67. člena ZPP bi sicer lahko bile okoliščine, ki vzbujajo objektivno upravičen strah pred pristranskostjo sodišča, vendar pa takšnih ravnanj sodišča dolžnica in tretji ne zatrjujejo.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2004722
ZKP člen 358, 358/1-1, 358/1-3, 372, 372/1-1.KZ člen 244, 244/1, 244/2.
zahteva za varstvo zakonitosti - predmet izpodbijanja - izrek pravnomočne sodbe - oprostilna sodba - obstoj kaznivega dejanja - zloraba položaja
Za obstoj kaznivega dejanja zlorabe položaja ni nujno, da je zakonski znak opravljanja gospodarske dejavnosti podan pri obeh strankah; zadošča, da je podan pri eni od njiju, kar pa se odraža v pravni opredelitvi ravnanja udeleženih, saj je storilec tista oseba, ki je izrabila položaj pri subjektu, ki opravlja gospodarsko dejavnost, druga pa je le udeleženec (pomagač ali napeljevalec).
Ugovor tožnika, da je kot pomoč prizadetim v Posočju prostovoljno plačal višji znesek, kot mu je bil z izpodbijano odločbo odmerjen, ni relevanten, saj zakon ne določa, da bi plačilo prostovoljne donacije zavezanca oprostilo obveznosti plačila posebnega prispevka.
privatizacija stanovanj in stanovanjskih hiš - vojaško stanovanje - pravica do odkupa stanovanja - državljanstvo imetnika stanovanjske pravice
Tožnica zato, ker do izteka roka za vložitev zahteve za odkup stanovanja ni bila sprejeta v slovensko državljanstvo, pogojev za odkup ni izpolnjevala. Ta pomanjkljivost ni bila formalna. Formalna bi bila, če bi bila tožnica v relevantnem času državljanka Republike Slovenije, pa vlogi za odkup ne bi predložila dokazila o izpolnjevanju tega pogoja.