dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – pooblastilo ministra – neenotnost sodne prakse – odstop od sodne prakse – obnova carinskega postopka – naknadni obračun carinskega dolga – združitev revizij
V primerih, ko so za obračun carinskega dolga uporabljene določbe CZ o naknadnem obračunu, sklicevanje na določbe ZUP o obnovi postopka ni pravno pomembno, saj te določbe niso bile uporabljene. Zato o neenotnosti oziroma odstopu od sodne prakse ni mogoče govoriti.
ZPP v prvem odstavku 190. člena določa, da če katera od strank odtuji stvar ali pravico, o kateri teče pravda, to ni ovira, da se pravda med istima strankama ne dokonča. Skladno z relevančno teorijo je treba le tožbeni predlog spremeniti tako,da je prilagojen nastali odsvojitvi.
Triletni zastaralni rok je določen za občasne dajatve (prvi odstavek 372. člena ZOR), med katere zakon uvršča tudi anuitete, za katere je značilno, da se z njimi v enakih, vnaprej določenih občasnih zneskih odplačujejo glavnica in obresti in jih hkrati ločuje od obročnih odplačil in drugih delnih izpolnitev (drugi odstavek 372. člena ZOR).
davki - dovoljenost revizije – vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta – trditveno in dokazno breme
Glede na to, da je v resnici sporen le del naloženega davka, po presoji Vrhovnega sodišča, revident s tem, ko je navedel kot sporen celoten naložen davek, ni zadostil trditvenemu in dokaznemu bremenu, po katerem bi moral jasno in določno izkazati, koliko naloženega davka je še spornega.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2004728
ZKP člen 371, 371/1-11, 395, 395/1. ZVCP člen 27.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - kršitev kazenskega zakona - načelo zakonitosti - povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - hitrost vožnje - načelo defenzivne vožnje
Po načelu defenzivne vožnje mora udeleženec v cestnem prometu bdeti tudi nad ravnanjem drugih udeležencev v prometu in mora storiti vse, da prepreči nevarnost, če ugotovi, da ti ne ravnajo v skladu s cestnoprometnimi predpisi.
Višina odmerjene odškodnine temelji na ugotovitvah v pravnomočni sodbi, ki imajo oporo v izvedenskem mnenju, izpovedbi zakonite zastopnice tožnice ter medicinski dokumentaciji, pri čemer je sodišče glede na 179. člen OZ upoštevalo in pravno pravilno ovrednotilo tudi dejstva, ki jih revizija ponovno poudarja.
navajanje novih dejstev - krivda za nenavajanje dejstev - prekluzija - preložitev naroka na prošnjo stranke - opravičilo
Toženec bi moral, če bi želel, da se narok za glavno obravnavo preloži, poslati opravičilo pravočasno, ne pa šele na dan glavne obravnave, tako da ga je sodišče prejelo šele naslednji dan. Navesti bi moral tudi opravičljiv razlog za izostanek.
Pogoj za dopustnost naknadnega podajanja navedb je, da stranka hkrati z navajanjem novih dejstev in predlaganjem dokazov izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogla navesti oziroma predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo oziroma do konca glavne obravnave.
Tožeča stranka v pritožbi zoper prvostopni sklep in tudi v tožbi ni uveljavljala ugovorov, ki se nanašajo na pogoj obstoja izvršljive odločbe, na pristojnost organa za izvršbo, na to, da določena oseba (fizična ali pravna) ni zavezanec po izvršljivi odločbi, in na to, da je obveznost, ki je predmet izvršbe, že v celoti izvršena. Že na podlagi tega je po mnenju revizijskega sodišča sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožbene ugovore, da niso zagotovljena sredstva za izvedbo sanacije brežine, saj za sam način izvršbe niso upoštevni.
Ob dejanski ugotovitvi sodišča, da je toženec tožniku primarno dolgoval plačilo kupnine v denarju, (pogodbena volja strank je bila sklenitev prodajne pogodbe in ne morda menjalne pogodbe) je pravilna tudi odločitev sodišča, da zaveže toženca k plačilu neplačanega zneska kupnine.
odobritev pravnega posla – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje
Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča mora revident natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje, pravno pravilo, ki je bilo kršeno, okoliščine, ki izkazujejo njegovo pomembnost ter obrazložiti, zakaj naj bi
sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito. Samo revidentovo nestrinjanje z uporabo in razlago zakonskih določb zato ne zadostuje zato, da
bi bila revizija v obravnavanem primeru dovoljenja.
POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0011755
ZOR člen 277, 337, 341, 718, 722.ZPP člen 205, 208, 208/3, 328, 337, 337/3, 339, 339/2-14, 372.OZ člen 376, 1060.
posojilo - hramba - pobot - materialnopravno (predprocesno) pobotanje - prekinitev postopka - smrt stranke - prenehanje teka zamudnih obresti - ne ultra alterum tantum
Tožena stranka je tekom pravdnega postopka vztrajala pri trditvi, da ji je bil denarni znesek izročen v last (za poplačilo terjatve), na ugovor procesnega pobotanja pa se je prvič sklicevala šele v pritožbi (torej prepozno - tretji odstavek 337. člena ZPP).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nezaupanje v delo sodišča
Subjektivnega prepričanja dolžnice o procesno napačnem postopanju posameznih sodnikov Okrajnega sodišča v Postojni ter pristranskem in nemoralnem sojenju na drugih zgoraj naštetih sodiščih, po mnenju Vrhovnega sodišča ni mogoče subsumirati pod pravni standard "drugega tehtnega razloga" iz 67. člena ZPP, ki bi utemeljeval prenos pristojnosti v konkretni zadevi.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2004685
ZKP člen 8, 9, 340, 340/1-1, 355, 355/1, 363, 363/1, 371, 371/1-3, 371/1-8.KZ člen 29.URS člen 29. EKČP člen 6, 6/3-d.ZIKS-1 člen 109.ZPPPD člen 2.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - jezik v postopku - pravica do prevajanja - načelo kontradiktornosti - pravice obrambe - zaslišanje obremenilnih prič - načelo neposrednosti - branje zapisnika o izpovedbi priče - zavrnitev dokaznega predloga - rok za izdelavo pisnega odpravka sodbe - kršitev kazenskega zakona - načelo zakonitosti - lex certa - neupravičen promet z mamili - seznam prepovedanih drog - sostorilstvo - meje kazenske odgovornosti in kaznivosti udeležencev - nadaljevano kaznivo dejanje - vštevanje pripora v kazen - čas odvzema prostosti - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa
Samo dejstvo, da je obsojenec po narodnosti Srb, ni okoliščina, zaradi katere bi moralo sodišče obsojenega poučiti o pravici do tolmača.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS0012024
ZPP člen 274, 274/1. ZD člen 220.
ugotovitev obstoja lastninske pravice na nepremičninah – obseg zapuščine - ugovor razsojene stvari (res iudicata) – istovetnost tožbenih zahtevkov – objektivna identiteta zahtevkov - univerzalno pravno nasledstvo
V zapuščinskem postopku po pokojni M. C. izdan in zdaj že pravnomočen sklep o dedovanju, ki ga tožnica ni mogla izpodbijati (saj ni bila udeležena v zapuščinskem postopku in je zato ne veže), ni skladen s pravnomočno sodbo I P 470/90 glede obsega ugotovljenega lastništva nepremičnin pravne prednice tožencev. Ta neskladnost ima za posledico, da je bilo s sklepom o dedovanju, poseženo v lastninsko pravico tožnice brez sleherne pravne podlage. Tožnici torej ni mogoče odreči upravičenja do sodnega varstva z vsebinskim odločanjem o delu njenega zahtevka, o katerem doslej še ni bilo odločeno v nobenem sodnem postopku s tožničino udeležbo kot stranke postopka.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nezaupanje v delo sodišča - sojenje brez nepotrebnega odlašanja
Toženčevega dojemanja vodenja postopkov na Okrožnem sodišču v Mariboru kot nepoštenega in nevestnega po oceni Vrhovnega sodišča Republike Slovenije ni mogoče subsumirati pod pojem "drugega tehtnega razloga" iz 67. člena ZPP niti ni delegacija pristojnosti procesni institut, ki bi bil namenjen uveljavljanju kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - odpovedni rok
Ker tožena stranka ni dokazala, da delovnega razmerja s tožečo stranko ni bilo mogoče nadaljevati niti do izteka odpovednega roka, temveč je s tožeči stranki omogočenim odpovednim rokom pritrdila prav nasprotnemu, je sodišče druge stopnje izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi utemeljeno razveljavilo.
Razlog, zaradi katerega je tožena stranka določila tožeči stranki odpovedni rok (plačilo že prej opravljenih ur dela), ni pomemben in ne more vplivati na sprejem drugačne odločitve.