pravni interes za revizijo – odpravljena odločba tožene stranke
Tožnik nima pravnega interesa za revizijo zoper pravnomočno sodbo, s katero je bila odpravljena odločba tožene stranke in zadeva vrnjena v ponovno odločanje.
gradbeništvo – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje - poseg v ustavne pravice – vrednost izpodbijanega dela akta – dovoljenost pritožbe – nepopoln pravni pouk
Pomembnost pravnega vprašanja je treba presojati glede na vsebino obravnavane zadeve.
Pomanjkljiv ali napačen pravni pouk v sodni odločbi ne more biti v škodo strank.
INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - GRADBENIŠTVO - UPRAVNI SPOR
VS1011372
ZUS-1 člen 2, 5, 5/4, 36, 36/1-4.
akt, ki se izpodbija v upravnem sporu – dokončen akt – zavrženje tožbe – obseg pritožbene presoje
V obravnavanem primeru je tožena stranka odpravila sporni odločbi prvostopenjskega upravnega organa in mu zadevo vrnila v ponovni postopek. Takšna odločba tožene stranke torej ni akt iz 2. člena ZUS-1, saj ne posega v pravni položaj tožeče stranke in z njo ni bilo odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožeče stranke.
Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Revizija zoper sklep je dovoljena le, če gre za sklep sodišča druge stopnje, s katerim je postopek pravnomočno končan. Sklep o pravdnih stroških ne sodi mednje.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZUP člen 28, 29, 30, 31, 32. CZ člen 154.
carine – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – pooblastilo ministra – neenotnost sodne prakse – naknadni obračun carinskega dolga – obnova carinskega postopka
V skladu z navedeno sodno prakso pooblastilo ministra, ki ga ta podeli uradni osebi za odločanje v upravnem postopku, ni vezano na njegov mandat in ostane veljavno tudi po prenehanju ministrovega mandata.
Kadar je bil carinski dolg obračunan v skladu z določbami CZ o naknadnem obračunu carinskega dolga, sklicevanje carinskega zavezanca na določbe ZUP o obnovi postopka ni relevantno.
CZ (1995) člen 161, 161-3. UICZ člen 383. ZUS člen 67. ZUS-1 člen 22, 92. ZPP člen 264, 303, 304, 343, 343/3, 363, 363/1.
oprostitev plačila carine – neprimerno vedenje stranke na glavni obravnavi – predlog za zavarovanje dokazov – pomanjkanje pravnega interesa za pritožbo
Neutemeljen je revizijski ugovor o tem, da je bilo carinsko blago v tranzitu, saj tranzitni postopek ni možen, če je oseba, ki bi morala deklarirati carinsko blago, rezident države, v katero se blago uvozi, in hkrati kupec blaga za končno potrošnjo.
O tretjem enakem predlogu za zavarovanje dokazov je sodišče prve stopnje odločilo še enkrat, hkrati z odločitvijo o glavni stvari. Navedeno kaže na to, da je tožnikov pravni interes za vložitev pritožbe zoper izpodbijani sklep odpadel, saj si tožnik z odločitvijo o tej pritožbi zoper sklep ne more več izboljšati svojega pravnega položaja, saj je prvostopenjsko sodišče v tem času s sodbo že odločilo o glavni stvari.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - prekoračitev obtožbe - pravice obrambe - zaslišanje obremenilne priče - formalna obramba - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Če je sodišče o zaslišanju obremenilne priče obvestilo odvetnico, ki je v predhodnem postopku na podlagi splošnega substitucijskega pooblastila že nadomeščala zagovornika, s tem ni kršilo obdolženčeve pravice do obrambe.
dovoljena revizija po vrednosti spornega predmeta – status podržavljenih zemljišč – vrednost podržavljenega premoženja
Vrednost podržavljenega premoženja se določi po stanju premoženja v času podržavljenja in ob upoštevanju njegove sedanje vrednosti. V denacionalizacijskem postopku se status zemljišča dokazuje z aktom o podržavljenju ter planskimi akti oziroma ustreznimi odloki o določitvi zemljišč za gradbene namene. Dokazovanje statusa zemljišč ob podržavljenju pa ni mogoče z zatrjevanjem napačnih katastrskih podatkov oziroma z drugimi dokazili ter sklicevanjem na druge predpise.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča
Utemeljenosti dvoma v t. i. objektivno nepristranskost sodišča ni mogoče pravno upoštevno izkazati s sklicevanjem na okoliščino, da je bil sedanji odvetnik kot družbenik odvetniške družbe, ki je v tem postopku pooblaščenka toženke, nekdaj sodnik in predsednik drugega in ne v tem postopku stvarno in krajevno pristojnega sodišča.
ZUS člen 20, 20/1. ZUS-1 člen 22, 22/1. ZUP člen 43. ZPP člen 343, 343/3. URS člen 158.
stranski udeleženec v upravnem postopku – stranski intervenient v upravnem sporu – končan postopek o glavni stvari – pravni interes za pritožbo – zavrženje pritožbe
Pritožnik nima pravnega interesa za pritožbo zoper sklep sodišča prve stopnje, s katerim je bil zavrnjen njegov predlog za priznanje položaja stranskega intervenienta, ker je bilo o glavni stvari že odločeno. V končanem postopku ne more več varovati svojih pravic oziroma pravnih koristi.
stranka v upravnem sporu – stranka v upravnem postopku – predhodni preizkus tožbe v upravnem sporu – procesna predpostavka – gradbeno dovoljenje
V upravnem sporu o zakonitosti upravnega akta položaja stranke ne more imeti oseba, ki ni sodelovala kot stranka oziroma stranski udeleženec v upravnem postopku (17. člen ZUS-1).
Višina odmerjene odškodnine temelji na ugotovitvah sodišč, oprtih na izvedensko mnenje, izpovedbo zakonite zastopnice tožnika ter medicinsko dokumentacijo, pri čemer je sodišče glede na 179. člen OZ upoštevalo in pravno pravilno ovrednotilo dejstva, ki jih revizija ponovno poudarja.
povrnitev škode - odgovornost države - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - poškodba profesionalnega vojaka na straži pojem nevarne stvari in nevarne dejavnosti - padec na stopnicah - višina denarne odškodnine - načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine - načelo individualizacije višine odškodnine
Ne gre za nevarno stvar oziroma nevarno dejavnost, če se je ob vsej potrebni skrbnosti škodi, ki izvira iz stvari oziroma dejavnosti, mogoče izogniti. V konkretnem primeru bi toženka nastanek škode lahko preprečila, saj je do tožnikovega padca prišlo zaradi okoliščin, ki sodijo v njeno subjektivno sfero, ne pa med lastnosti same stvari (stopnic) oziroma dejavnosti (opravljanje stražarskega dela, ki vključuje dostop do stražarskega mesta s hojo po nevzdrževanih stopnicah).
Toženka je opustila skrb za varnost stražarjev tožnika na stanje stopnic ni opozorila; straža se je opravljala tudi v nočnem času, pri čemer je veljala prepoved uporabe svetlobnih teles; tožnik je prišel opravljat stražarsko delo brez ustreznih priprav in seznanitve z okolico), zato je krivdno odgovorna za škodo, nastalo zaradi padca, ki je posledica derutnih stopnic.
ZDen člen 34, 51, 51/2, 69, 69/1. ZLPP člen 11, 11/1, 14, 14/1, 15/1, 15/2.
lastninsko preoblikovanje podjetij - zavarovanje denacionalizacijskega zahtevka - začasna odredba po ZLPP - vrnitev premoženja v naravi - zavarovanje pravic bivših lastnikov in njihovih dedičev - prenos delnic na Sklad RS za razvoj
Namen začasnih odredb je bil omogočiti sočasen potek postopkov lastninjenja podjetij in denacionalizacije.
Začasne odredbe so imele smisel le v primeru, ko je bil postopek denacionalizacije med lastninskim preoblikovanjem podjetja še v teku. V primeru, ko se je denacionalizacijski postopek med lastninskim preoblikovanjem podjetja že končal, se je lahko prenos delnic opravil še na podlagi odločbe organa, ki je odločal o denacionalizacijskem zahtevku.
Denacionalizacijski upravičenec lahko v postopku lastninskega preoblikovanja pridobi največ toliko delnic, kolikor bi jih moralo biti za zavarovanje njegovega zahtevka prenešenih na Sklad, pri čemer lahko od Sklada terja le toliko delnic, kolikor jih je bilo na Sklad za zavarovanje njegovega zahtevka tudi dejansko prenešenih.
vrnitev v prejšnje stanje - dovoljenost revizije - zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje - zamudna sodba
Ker sklep o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje ni sklep, s katerim bi se postopek pravnomočno končal, revizija ni dovoljena in jo je moralo revizijsko sodišče zavreči.
denacionalizacija – ugotovitev državljanstva – dovoljenost revizije – pravica, izražena v denarni vrednosti – pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice – trditveno in dokazno breme – začasna odredba – predpostavke za odločanje o predlogu za izdajo začasne odredbe
Po ustaljeni upravnosodni praksi mora revident natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito. Navedenega standarda v obravnavanem primeru revidenti niso izpolnili z zatrjevanjem kršitve pravice do lastnine, ne da bi hkrati konkretno opredelili pravno vprašanje in njegovo pomembnost glede na vsebino zadeve.
ZDoh člen 4, 6, 6-5, 48, 48/1, 89, 89/2. ZDavP člen 123.
odmera dohodnine - dobiček, dosežen z opravljanjem dejavnosti – dokončnost odločbe o odmeri davka iz dejavnosti
Po 5. alineji 6. člena ZDoh se v osnovo za dohodnino všteva tudi dobiček, dosežen z opravljanjem dejavnosti, v višini, od katere je bil odmerjen od dejavnosti, zmanjšan za osnove, ki se priznajo po tem zakonu. V tem primeru se pri odmeri dohodnine upošteva davčna osnova, ugotovljena z odločbo o odmeri davka iz dejavnosti (123. člen ZDavP), za katero pa niti ZDoh niti ZDavP ne določata, da bi morala biti dokončna oziroma celo pravnomočna.
dedovanje - določitev zaščitene kmetije - sporna kmetijska zemljišča izpolnjujejo pogoje za vključitev v zaščiteno kmetijo
V obravnavanem primeru je bilo ugotovljeno, da so vse nepremičnine, ki so predmet zaščite, v solasti A.A in njene hčerke B.B., da se vse nepremičnine obdelujejo v sklopu iste kmetije, da gre za enovito kmetijo, ki je specializirana za govedorejo, ustrezno strojno opremljena in ima poleg zemljišč, ki so predmet zaščite, v zakupu še več drugih kmetijskih zemljišč. Takšno dejansko stanje tudi po presoji pritožbenega sodišča zadošča za ugotovitev oziroma za presojo, da tvorijo sporna kmetijska zemljišča, ki so predmet zaščite, gospodarsko celoto in so zato izpolnjeni pogoji za njihovo vključitev v zaščiteno kmetijo.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - prekoračitev obtožbe - kršitev kazenskega zakona - pravna opredelitev kaznivega dejanja - tatvina - velika tatvina - odvzem premoženjske koristi
Obsojenec, ki je iz notranjosti oškodovančevega avtomobila vzel avtoradio, to je vse vrednejše stvari, ki jih je pri pregledu vozila našel, dejanje pa je storil tako, da je izvijač vtaknil v ključavnico desnih sprednjih vrat avtomobila in jih na vzvod odprl, je izpolnil vse zakonske znake kaznivega dejanja po 1. točki prvega odstavka 212. člena KZ in ne pride v poštev pravna kvalifikacija obsojenčevega ravnanja po drugem odstavku 211. člena KZ.