odgovornost države za delo upravnega organa - zaseg stvari v postopku carinskega prekrška - ustavitev postopka - protipravnost
V primerih, ko je postopek za prekršek pravnomočno ustavljen iz kakršnegakoli drugega razloga (npr. zaradi zastaranja pregona, do česar je prišlo v obravnavanem primeru), se odškodninska odgovornost države presoja na podlagi splošne določbe 26. člena Ustave, kjer je osnovna predpostavka protipravnost ravnanja osebe ali organa.
ZOR člen 154.OZ člen 131. ZTPDR člen 73.ZDR člen 184.
odškodninska odgovornost delodajalca - nedopustno ravnanje - invalid III. kategorije - razporeditev k drugemu delodajalcu
Odškodninska odgovornost tožene stranke za izgubo tožnikovih zaslužkov zaradi neplačevitosti njegovega kasnejšega delodajalca in njegovega stečaja ni podana. V sodnem postopku je bilo pravnomočno ugotovljeno, da je tožena stranka oziroma njena pravna prednica zakonito odločala o prenehanju delovnega razmerja tožnika zaradi zaposlitve na ustreznem delovnem mestu pri drugem delodajalcu. Ta je takrat izkazoval realne možnosti za ustrezno zaposlitev tožnika, zato ravnanje tožene stranke v zvezi s tem ni bilo protipravno.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - začasno povečan obseg dela - konkretizacija razloga
Razlog, zaradi katerega sta stranki sklenili pogodbo o zaposlitvi za določen čas, je bil v tej pogodbi opredeljen, t. j. začasno povečan obseg dela. Bolj konkretna opredelitev razloga bi sicer olajšala njegovo dokazovanje, vendar pa izostanek takšne konkretizacije sam po sebi ne more predstavljati nezakonitosti sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas.
Zgolj zato, ker časovna omejitev pogodbe o zaposlitvi ne sovpada s trajanjem začasno povečanega obsega dela, pogodba praviloma ni nezakonito sklenjena.
zahteva za varstvo zakonitosti - zemljiškoknjižno dovolilo - prodajna pogodba - vknjižba lastninske pravice - načelo začetka učinkovanja vpisov - načelo vrstnega reda - procesne predpostavke za vknjižbo - predložitev zasebne listine - notarsko overjen podpis zasebne listine - predznamba pridobitve lastninske pravice - podlaga za zemljiškoknjižne vpise - overitev podpisa
Predznamba pridobitve lastninske pravice se dovoli na podlagi zasebne listine, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo glede predlagane vknjižbe, na kateri pa podpis prodajalca ni overjen. Prav s tako listino je predlagatelj na dan vložitve zemljiškoknjižnega predloga razpolagal, kar je odločilno za vprašanje dovolitve predznambe, o kateri se odloča po stanju na dan vložitve predloga. Dejstvo, da je predlagatelj naslednji dan po vložitvi zemljiškoknjižnega predloga predložil na dan vložitve predloga že obstoječo listino s tedaj še neoverjenim podpisom prodajalca, ki pa je bil ob predložitvi listine notarsko že overjen, ne more imeti zanj neugodnih posledic.
zaposlitev v slovenski vojski - prenehanje delovnega razmerja - obsodba za kaznivo dejanje - pravna posledica obsodbe - pogoj za sklenitev in za obstoj delovnega razmerja
Čeprav so v 88. členu ZObr opredeljeni pogoji za sklenitev in obstoj delovnega razmerja oseb, ki opravljajo poklicno delo na obrambnem področju, imajo določbe o opredelitvi in pomenu predkaznovanosti istočasno vse značilnosti pravnih posledic obsodbe iz 99. in 100. člena KZ. Zato je potrebno določbe pete alineje tretjega odstavka in sedmega odstavka 88. člena ZObr razlagati ob hkratnem upoštevanju navedenih določb KZ o pravnih posledicah obsodbe.
Na podlagi odločbe Ustavnega sodišča U-I-138/00-23 materialno pravo (ZJSRS) ni bilo spremenjeno, bila pa je spremenjena njegova interpretacija. Pravilna interpretacija materialnega prava pa ni obnovitveni razlog.
družinska pokojnina - razglasitev pogrešanega za mrtvega
Predpogoj za uveljavljanje pravice do družinske pokojnine je smrt zavarovanca ali upokojenca. Do pravnomočnosti odločbe o razglasitvi pogrešanega za mrtvega velja domneva, da je pogrešana oseba še živa.
Vsi upravičenci do družinske pokojnine so v enakem položaju. Pravico lahko uveljavljajo šele po smrti (dejanski ali domnevni) zavarovanca ali upokojenca.
sporazumna razveljavitev pogodbe o zaposlitvi - pravni učinek - napaka volje - rok za sodno varstvo
V primeru sporazumne razveljavitve pogodbe o zaposlitvi ima pravni učinek že podpis takšnega sporazuma, ki je sklenjen v pisni obliki. Ali delavec ob podpisu sporazuma tudi prejme en izvod tega sporazuma oziroma mu ga delodajalec izroči (kar se sicer od njega pričakuje), za veljavnost samega sporazuma in nastop pravnih posledic ni odločilno.
Naknadna vročitev izvoda sporazuma o razveljavitvi pogodbe (na željo delavca) ne more podaljšati roka za sodno varstvo po tretjem odstavku 204. člena ZDR.
odškodninska odgovornost delavca - inventurni manjko - postopek pri delodajalcu - zastaranje
V smislu prvega odstavka 376. člena ZOR je bistveno dejansko vedenje o škodi in njenem povzročitelju in sicer pristojnega zastopnika oziroma pooblaščenca delodajalca, kar je tožencu nadrejeni direktor, ki je bil pristojen zoper toženca zahtevati uvedbo disciplinskega postopka, očitno bil.
Za začetek teka zastaralnega roka ni potrebno, da bi moral biti znan konkretni znesek škode oziroma da bi morale biti znane vse predpostavke odškodninske odgovornosti povzročitelja škode, ki se v primeru spora ugotavljajo v sodnem postopku. Znane morajo biti le okoliščine, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti obseg in višino škode ter okoliščine, ki kažejo na osebno določenega povzročitelja.
starostna pokojnina - odmera - upoštevanje določil ugodnejšega zakona
Odmera starostne pokojnine po ZPIZ-1 je bila za tožnika ugodnejša kot odmera po ZPIZ/92. Ugoditev tožbenemu zahtevku (odmera pokojnine po ZPIZ/92) bi bila v škodo tožniku, zato je sodišče zahtevek utemeljeno zavrnilo.
član uprave - potek mandata - odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - odpravnina - pogodbeni temelj
Bistvo določbe 9.4.1. pogodbe o zaposlitvi z dne 7. 12. 1999 je bilo varovati tožnika pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi brez utemeljenega razloga v času mandata, ki se je iztekel 7. 12. 2004. Ne glede na to, da mu je bila pogodba o zaposlitvi odpovedana 1. 12. 2004, je tožnik tudi glede na odpovedni rok svojo funkcijo opravljal ves čas mandata, za katerega je bila pogodba sklenjena. Sodišči nižje stopnje sta zato utemeljeno presodili, da tožnik ni upravičen do izplačila odpravnine.
ZDR člen 52, 52/1, 52/1-13, 77.ZObr člen 92, 92/1.
vojak - pogodba o zaposlitvi za določen čas - podaljšanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi - prenehanje pogodbe o zaposlitvi
Iz druge alineje prvega odstavka 92. člena ZObr jasno izhaja, da se pogodba o zaposlitvi "lahko podaljšuje". Predvidena je torej le možnost podaljšanja, ki tožene stranke ne obvezuje k podaljševanju veljavnosti pogodb.
vračilo štipendije - pojem krivde - odpoved pogodbe o zaposlitvi - ponudba nove pogodbe - odklonitev podpisa
Pojem krivde iz pogodbe o štipendiranju med strankama (brez natančnejše opredelitve ali opredelitve primerov, ki bi po pogodbeni volji strank lahko pomenili pojem krivde v širšem smislu) se ne nanaša tudi na odpoved s strani delodajalca s ponudbo nove pogodbe za ustrezno delo in odklonitev podpisa te pogodbe s strani delavca.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poskusno delo
Kaj mora delavec delati tudi že v času poskusnega dela izhaja že iz pogodbe o zaposlitvi, pa tudi iz konkretnih navodil in zadolžitev s strani delodajalca. Ker tožnik ni izpolnil pričakovanj delodajalca, zaradi katerih je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi, je bila negativna ocena poskusnega dela utemeljena.
Kasnejša sprememba disciplinskega ukrepa v postopku pred sodiščem zaradi drugačne pravne ocene t. i. kvalifikatornih okoliščin ne spremeni dejstva, da je tožena stranka zoper tožnico utemeljeno izvedla disciplinski postopek zaradi ravnanja tožnice same in zato ni podana njena odškodninska odgovornost za zatrjevane duševne bolečine, ki naj bi jih tožnici povzročil izrečeni disciplinski ukrep. Sama izbira disciplinskega ukrepa, ki je bila v tem primeru odvisna od presoje kvalifikatornih okoliščin tožničine disciplinske kršitve, ne pomeni takega protipravnega ravnanja, ki bi imelo za posledico odgovornost tožene stranke za zatrjevano nepremoženjsko škodo.
nadomestilo plače za čas čakanja na ustrezno zaposlitev - višina nadomestila - napredovanje na delovnem mestu - uživanje pravic iz invalidskega zavarovanja, pridobljenih po prejšnjih predpisih
Tožnica je bila upravičena do nadomestila plače za čas čakanja na razporeditev na ustrezno delo v okviru njene invalidnosti III. kategorije na podlagi odločbe ZPIZ, s katero je bila ugotovljena takratna višina nadomestila in ki je izplačevanje nadomestila nalagala delodajalcu. Ker gre za pravico iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, o kateri je odločal pristojni zavod, je sodišče utemeljeno presodilo, da dejstvo, da delodajalec tožnici ni izdal še posebne odločbe o čakanju na ustrezno razporeditev, ni vplivalo na tožničino pravico do spornega nadomestila plače.
Ali bi sicer tožnica na svojem delovnem mestu v času čakanja na ustrezno razporeditev napredovala (če ne bi bila invalid), glede na pravila ZPIZ/92 na višino njenega nadomestila plače ni moglo vplivati.
ZDSS-1 člen 31, 32.ZPP člen 377.ZDR člen 72.ZZ člen 36, 38.
zavod - direktor - razrešitev - imenovanje v. d. - revizija - pravni interes - zavrženje revizije - odpravnina
Spor o nezakonitosti razrešitve s funkcije direktorice zavoda s strani sveta zavoda, o razveljavitvi sklepa o imenovanju v. d. direktorja zavoda, o nadaljevanju opravljanja funkcije direktorice ter o nadaljevanju delovnega razmerja na podlagi pogodbe o zaposlitvi direktorice je individualni delovni spor. Vendar pa predmet tega spora ni nek premoženjski zahtevek (torej ne gre za premoženjski delovni spor) ali obstoj oziroma prenehanje delovnega razmerja. Zaradi tega revizija v sporu s takšnimi zahtevki ni dovoljena že po samem zakonu, temveč bi bila dovoljena le v primeru, če bi jo dopustilo sodišče.
pokojnina v tuji državi - pravica do izbire pokojnine
Tožnik je z uveljavitvijo pravice do starostne pokojnine pri tujem nosilcu zavarovanja, pri čemer je bila upoštevana tudi slovenska pokojninska doba, opravil izbiro glede pokojnine, ki jo bo užival.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - vinjenost na delu - dokazovanje
Tožniku je bilo dokazano, da je bil na delovnem mestu pod vplivom alkohola. To dejstvo je sodišče ugotovilo na podlagi zapisnika in poročila o preizkusu alkoholiziranosti ter izpovedi tožnika in zaslišanih prič.
Tožniku ni bila očitana zgolj odklonitev preizkusa alkoholiziranosti, temveč vinjenost na delovnem mestu in odklonitev tega preizkusa je samo ena od okoliščin (poleg ugotovljenega zadaha po alkoholu, nerazumljivega govora in opotekajoče hoje), ki kaže na utemeljenost takega očitka.