Kadar so v postopku opravljena vsa procesna dejanja do prenehanja pravne osebe, lahko sodišče odloči kljub temu, da je postopek zaradi prenehanja stranke ex lege prekinjen.
Pri prometu blaga je treba plačati davek od prometa proizvodov, ne pa za opravljanje storitev na podlagi komisijske pogodbe, če iz ugotovljenega dejanskega stanja izhaja, da so pogodbene stranke pridobile lastninsko pravico na blagu.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 89. ZPP člen 352. URS člen 127.
pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča
Niti v ZUS-1 niti v katerem drugem zakonu ni podana pravna podlaga, na podlagi katere bi bilo mogoče zoper sklep Vrhovnega sodišča, izdan v pritožbenem postopku v upravnem sporu, vložiti redno ali izredno pravno sredstvo, saj je tudi v upravnem sporu prav Vrhovno sodišče kot najvišje sodišče v državi (127. člen Ustave Republike Slovenije) zadnja sodna stopnja odločanja in zoper njegove odločbe ni pritožbe.
dovoljenost revizije – izdaja gradbenega dovoljenja – pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice – rušitev objekta
V postopku zavrnitve izdaje gradbenega dovoljenja revident ne more izkazati zelo hudih posledic s sklicevanjem na morebitno rušitev objekta, ki ni predmet tega upravnega spora.
INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - GRADBENIŠTVO - UPRAVNI SPOR
VS1011274
ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-3.
ukrep gradbenega inšpektorja - dovoljenost revizije – zelo hude posledice – vrednost spornega predmeta – trditveno in dokazno breme
Zelo hude posledice, ki so nedefiniran pravni standard, je treba presojati v vsakem primeru posebej. V obravnavanem primeru revident teh ni izkazal z navedbami, da bi z odstranitvijo spornega objekta, ki je izhodiščni objekt za opravljanje njegove poslovne dejavnosti, zanj nastala nenadomestljiva škoda. Odstranitev lesenih nadstrešnic namreč sama po sebi ne pomeni, da revident ne more več opravljati poslovne dejavnosti.
ZUN člen 50, 51, 72, 73, 73/1. ZGO-1 člen 2, 3, 3/3, 200, 200/1.
ukrep inšpektorja za okolje – poseg v prostor brez ustreznega dovoljenja – enotno dovoljenje za gradnjo – enostavni objekt
Zakonitost izrečenega inšpekcijskega ukrepa se presoja glede na pravno in dejansko stanje v času izdaje prvostopenjske upravne odločbe. Ker tožnica pred začetkom gradnje spornega objekta in v času izdaje odločbe urbanistične inšpekcije za izvedeni poseg v prostor ni imela ustreznega upravnega dovoljenja, prav tako pa ni bilo dokončno niti pravnomočno enotno dovoljenje za gradnjo, ki se nanaša na ta objekt, je ukrep inšpekcije za okolje utemeljen. Postopek pridobivanja dovoljenj je ločen od obravnavanega (inšpekcijskega) postopka. Morebitna kasnejša pravnomočnost enotnega dovoljenja za gradnjo lahko vpliva le na izvršitev izpodbijane inšpekcijske odločbe.
denacionalizacija – dovoljenost revizije – pravica, izražena v denarni vrednosti – pomembno pravno vprašanje - trditveno in dokazno breme – odstop od sodne prakse - uporaba 2. odstavka 19. člena ZDen – izpodbijanje dejanskega stanja
Revident mora natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito. Če se sklicuje na odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča, mora izkazati tudi obstoj sodne prakse, od katere naj bi izpodbijana odločitev odstopala, in navesti opravilne številke zadev.
Revizijsko sodišče ne pazi po uradni dolžnosti na obstoj bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, ampak le na tiste kršitve procesnih pravil, ki jih revizija konkretizirano opredeli.
denacionalizacija - dovoljenost revizije – zelo hude posledice
Po presoji Vrhovnega sodišča revident trditvenega in dokaznega bremena o obstoju zatrjevanega pogoja za dovolitev revizije ni izpolnil s trditvijo, da ima odločitev zanj hude posledice, ker bo izgubil (oziroma ker bo moral kot zavezanec vrniti v last in posest upravičencu A.A.) 4.354 m2 zemljišča. Revident bi namreč moral navesti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev in konkretne razloge, zaradi katerih bi bile posledice zanj zelo hude, ter vse to tudi izkazati. Ker revident z navedeno pavšalno trditvijo tega ni storil, niso izkazani pogoji za dovolitev revizije iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 22/2. ZPP člen 95, 95/2, 98, 98/1, 98/5.
dovoljenost revizije – novo pooblastilo
Glede na to, da odvetnik ni priložil novega pooblastila, je Vrhovno sodišče na podlagi petega odstavka 98. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 revizijo kot nedovoljeno zavrglo.
davki – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje
Po ustaljeni upravno-sodni praksi Vrhovnega sodišča mora biti pomembno pravno vprašanje v zvezi z vsebino konkretne zadeve, ne pa splošno pravno vprašanje.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2004735
ZKP člen 371, 371/1-11, 371/2, 372, 372/1-5.KZ člen 325, 325/2.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - odgovornost za hujšo posledico - pravice obrambe - odločba o kazenski sankciji - zakonitost kazni - primernost kazni
Pri kaznivem dejanju povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti mora sodišče presoditi, ali je storilec vedel, oziroma bi moral ali mogel vedeti, da ravna v nasprotju z zahtevami dolžnostnega ravnanja in da zaradi tega lahko nastane prometna nesreča.
ZKP člen 372, 372-1. KZ člen 126, 126/2-3, 126/5-1, 261, 261/3. ZOFVI člen 49.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - kazniva dejanja zoper uradno dolžnost in javna pooblastila - zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic - uradna oseba - ravnatelj osnovne šole - pristojnosti ravnatelja - razpolaganje z javnimi sredstvi - gospodarska dejavnost
Ravnatelj osnovne šole ima lahko lastnost uradne osebe, saj je poslovodna opravila mogoče šteti za opravljanje uradne dolžnosti, če se nanašajo na razpolaganje z javnimi sredstvi, namenjenimi osnovnošolskemu izobraževanju.