INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - GRADBENIŠTVO - UPRAVNI SPOR
VS1011274
ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-3.
ukrep gradbenega inšpektorja - dovoljenost revizije – zelo hude posledice – vrednost spornega predmeta – trditveno in dokazno breme
Zelo hude posledice, ki so nedefiniran pravni standard, je treba presojati v vsakem primeru posebej. V obravnavanem primeru revident teh ni izkazal z navedbami, da bi z odstranitvijo spornega objekta, ki je izhodiščni objekt za opravljanje njegove poslovne dejavnosti, zanj nastala nenadomestljiva škoda. Odstranitev lesenih nadstrešnic namreč sama po sebi ne pomeni, da revident ne more več opravljati poslovne dejavnosti.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 89. ZPP člen 352. URS člen 127.
pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča
Niti v ZUS-1 niti v katerem drugem zakonu ni podana pravna podlaga, na podlagi katere bi bilo mogoče zoper sklep Vrhovnega sodišča, izdan v pritožbenem postopku v upravnem sporu, vložiti redno ali izredno pravno sredstvo, saj je tudi v upravnem sporu prav Vrhovno sodišče kot najvišje sodišče v državi (127. člen Ustave Republike Slovenije) zadnja sodna stopnja odločanja in zoper njegove odločbe ni pritožbe.
ZUN člen 50, 51, 72, 73, 73/1. ZGO-1 člen 2, 3, 3/3, 200, 200/1.
ukrep inšpektorja za okolje – poseg v prostor brez ustreznega dovoljenja – enotno dovoljenje za gradnjo – enostavni objekt
Zakonitost izrečenega inšpekcijskega ukrepa se presoja glede na pravno in dejansko stanje v času izdaje prvostopenjske upravne odločbe. Ker tožnica pred začetkom gradnje spornega objekta in v času izdaje odločbe urbanistične inšpekcije za izvedeni poseg v prostor ni imela ustreznega upravnega dovoljenja, prav tako pa ni bilo dokončno niti pravnomočno enotno dovoljenje za gradnjo, ki se nanaša na ta objekt, je ukrep inšpekcije za okolje utemeljen. Postopek pridobivanja dovoljenj je ločen od obravnavanega (inšpekcijskega) postopka. Morebitna kasnejša pravnomočnost enotnega dovoljenja za gradnjo lahko vpliva le na izvršitev izpodbijane inšpekcijske odločbe.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 34. ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/2, 105a/3.
neplačilo sodne takse – umik tožbe – ustavitev postopka – postopek za oceno ustavnosti
Ker sodna taksa za tožbo ni bila plačana najkasneje v roku, ki ga je določilo sodišče v nalogu za plačilo sodne takse in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je štelo, da je tožba umaknjena in je zato ustavilo postopek.
Odločitev, ali bo sprožilo postopek za oceno ustavnosti, sprejme sodišče samostojno in pri tem ni vezano na predlog strank v postopku.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2004707
ZKP člen 357, 357/1-4.KZ člen 111, 111/1-5.
zastaranje kazenskega pregona - tek in pretrganje zastaranja kazenskega pregona
Ker je absolutno zastaranje kazenskega pregona v obravnavani zadevi nastopilo po razglasitvi prvostopne sodbe in pred vročitvijo pisno izdelane sodbe obdolžencu ter pred nastopom formalno ugotovljene pravnomočnosti, je Vrhovno sodišče zahtevi za varstvo zakonitosti ugodilo in izpodbijano pravnomočno sodbo spremenilo tako, da je obtožni predlog, vložen zoper obdolženca, zavrnilo.
povrnitev nepremožensjke škode - ravnanje oškodovanca - poškodba v pretepu - prekoračen silobran - odmera pravične denarne odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - strah
V pretepu med pravdnima strankama je toženka prekoračila silobran. Za kovinski lopar je zgrabila po tem, ko se je že rešila tožnikovega prijema in je ta še ležal na tleh. Tožnika je takrat že skušal obvladati toženkin mož (drugi toženec), ki je toženki priskočil na pomoč. Takrat je toženka z loparjem večkrat udarila tožnika in mu povzročila več poškodb. Take obrambe pa dana situacija ni več zahtevala.
zahteva za varstvo zakonitosti - ničnost pogodbe - neobstoj pogodbe - prenos poslovnega deleža - falsus procurator - dovoljene pritožbene novote - predhodno vprašanje v postopku izvršbe
Ali je bila dolžnica ob izbrisu družbe še njena družbenica, je odvisno od vprašanja neobstoja ali ničnosti pogodbe o brezplačnem prenosu njenega poslovnega deleža, ki naj bi jo za novega pridobitelja sklenil falsus procurator. To vprašanje je mogoče reševati tudi v izvršilnem postopku kot predhodno vprašanje.
Pogojno davčno oprostitev po določbah ZPD je mogoče uveljaviti le, če so izpolnjeni vsi formalni in materialni pogoji po določbah ZPD in Pravilnika. Če formalni pogoji niso izpolnjeni, davčnemu organu ni treba presojati obstoja materialnih pogojev, saj se oprostitev ne prizna.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2004796
ZKP člen 295, 327, 371, 371/1-4, 371/2, 372, 372-4, 424, 424/1.KZ člen 143, 143/1, 143/4, 181, 181/1, 181/2.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - načelo javnosti - izključitev javnosti glavne obravnave - pravice obrambe - zaslišanje obremenilnih prič - navzočnost obtoženca pri izvajanju dokazov - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa - kršitev kazenskega zakona - pravna opredelitev - protipraven odvzem prostosti - grozovit način - spolno nasilje - posebno poniževalen način - odločba o kazenski sankciji
Podana je bistvena kršitev določb kazenskega postopka, če sodišče izključi javnost glavne obravnave tudi v delu, ki se nanaša na kaznivo dejanje, ki nima nobene povezave s kaznivim dejanjem, glede katerega je sodišče zakonito izključilo javnost glavne obravnave zaradi varovanja oškodovankine zasebnosti.
oprostitev plačila carine – invalidi – neposredna uporaba za življenje in delo invalida – uporaba za druge namene – dokazno breme
Po prvem odstavku 166. člena CZ v zvezi z 8. točko 161. člena CZ je na invalidu dokazno breme dokazovanja, da je bilo vozilo (uvoženo s carinsko oprostitvijo na podlagi 8. točke 161. člena CZ) v času, ko invalid v njem ni bil prisoten, uporabljeno za potrebe invalida (upravičenca carinske oprostitve), saj gre za izjemo od siceršnje dolžnosti plačevanja carin. To pomeni, da je v obravnavani zadevi tožnica kot zavezanka dolžna dokazati, da je bilo vozilo spornega dne uporabljeno za njene potrebe.
INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - GRADBENIŠTVO - UPRAVNI SPOR
VS1011266
ZUS-1 člen 83, 83/2-3.
ukrep gradbenega inšpektorja - dovoljenost revizije - zelo hude posledice - trditveno in dokazno breme
Trditveno in dokazno breme o obstoju pogojev za dovolitev revizije je na strani revidenta. Zelo hudih posledic revidentka ni izkazala z navedbami, da brez spornega objekta obdelovanje kmetije ne bi bilo več mogoče.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - vročanje - pravnomočnost - pravnomočnost sklepa o odreditvi pripora
Obtoženec zoper sklep o odreditvi pripora še ni mogel uveljavljati pravice do pritožbe, zato ta še ni (absolutno) pravnomočen - zahteva za varstvo zakonitosti zoper takšen sklep ni dovoljena.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 22/2, 83, 83/2. ZPP člen 343, 343/3, 352. ZIZ člen 281, 281/1, 281/3, 287, 287/4.
nedovoljena pritožba – ni pravnega interesa za pritožbo – revizija – dovoljenost – trditveno in dokazno breme
Vsakdo, ki v upravnem sporu zahteva varstvo svojih pravic in pravnih koristi, mora ves čas postopka izkazovati svoj pravni interes. Na obstoj pravnega interesa mora sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas trajanja upravnega spora, tudi pritožbeno sodišče v pritožbenem postopku.
Ker tožnik v reviziji ni niti neposredno niti opisno navedel, kateri pogoj za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1 naj bi bil v tem primeru izpolnjen, revizije v tem primeru ni mogoče dovoliti.
davki - dovoljenost revizije – trditveno in dokazno breme – vrednost izpodbijanega dela – glavnica in zamudne obresti – pomembno pravno vprašanje - zastaranje odmere – zastaranje terjave
Vprašanje, ki ga tožnik uveljavlja kot pomembno pravno vprašanje, se nanaša na postopek odmere davka in ne na sam postopek prisilne izterjave in tako ne more vplivati na odločitev v obravnavani zadevi. Odstopa od sodne prakse pa tožnik niti ne zatrjuje. Glede na pravila o trditvenem in dokaznem bremenu o obstoju pogoja za dovoljenost revizije zato po presoji Vrhovnega sodišča tožnik ni izkazal pogojev za dovoljenost revizije.
davki – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – ustaljena sodna praksa - pooblastilo ministra – zavrženje revizije
Vprašanje, ki ga revident izpostavlja kot pomembno pravno vprašanje, ni vprašanje, ki ne bi bilo rešeno in bi bilo pomembno za razvoj prava, zagotovitev pravne varnosti ali enotne sodne prakse, saj o tem vprašanju že obstaja ustaljena sodna praksa sodišča prve stopnje, ki jo je potrdilo tudi revizijsko sodišče (Sodba X Ips 1783/2006 z dne 3.12.2008). V skladu z navedeno sodno prakso pooblastilo ministra, ki ga ta podeli uradni osebi za odločanje v upravnem postopku, ni vezano na njegov mandat in ostane veljavno tudi po prenehanju ministrovega mandata.
davek na promet nepremičnin – dovoljenost revizije – zelo hude posledice za stranko
Po presoji Vrhovnega sodišča v tožnikovem primeru niso podane zelo hude posledice v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Tožniku po odbitku zneska, namenjenega za poplačilo davčnega dolga, mesečno ostaja znesek približno v višini neto minimalne plače. Minimalna plača predstavlja znesek, ki delavcu še zagotavlja socialno in materialno varnost, zato samo dejstvo, da tožniku na mesec ostaja samo ta znesek, še ne more pomeniti zelo hudih posledic.
ZMZ člen 51, 51/1, 51/4. ZUS-1 člen 2, 4, 5, 7, 36, 36/1-2, 36/1-4, 76.
azil - mednarodna zaščita - omejitev gibanja – ustno izrečen sklep - zavrženje tožbe kot preuranjene
Če je tožba zoper sklep o omejitvi gibanja v postopku mednarodne zaščite vložena pred potekom 48-urnega roka od ustnega izreka omejitve gibanja do izdaje pisnega odpravka sklepa, se zavrže kot preuranjena.
revizija – dovoljenost revizije – pogoji za dovoljenost revizije – brez razlogov
Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden od tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovolitev revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Samo s pavšalnim sklicevanjem na dovoljenost po 1. in 2. točki prvega odstavka 83. člena ZUS-1 revident ni zadostil trditvenemu in dokaznemu bremenu.
S sodbo je odločeno o (neobstoju) odgovornosti drugotožene stranke in ne o pravicah ali obveznostih revidenta. Za izpodbijanje odločitve zato nima pravnega interesa.
Iz ureditve 84. člena ZUS-1 je razvidno, da gre za ureditev razmerja med revizijo in izvršitvijo pravnomočne sodbe, zoper katero je vložena, ne pa za ureditev razmerja med revizijo in upravnim aktom (vplivom revizije na njegovo izvrševanje). Prav v tem pa je bistvena razlika med začasno odredbo po 84. členu ZUS-1 in začasno odredbo po 32. členu istega zakona.