Po 195. členu ZOR mora tisti, ki prizadene drugemu telesno poškodbo ali prizadene njegovo zdravje, oškodovancu povrniti stroške v zvezi z zdravljenjem in druge potrebne stroške, ki so s tem v zvezi, ter zaslužek, izgubljen zaradi nezmožnosti za delo med zdravljenjem (prvi odstavek 195. člena ZOR). Če poškodovani zaradi popolne ali delne nezmožnosti za delo izgubi zaslužek ali so njegove potrebe trajno povečane, ali pa so možnosti za njegov nadaljnji razvoj in napredovanje uničene ali zmanjšane, pa mu mora odgovorna oseba plačevati določeno denarno rento kot povračilo za to škodo (drugi odstavek 195. člena ZOR).
plačilni nalog za plačilo sodne takse – ugovor zoper plačilni nalog – obseg izpodbijanja
Z ugovorom zoper plačilni nalog je mogoče izpodbijati le plačilo tiste takse, ki je naložena v plačilo z izpodbijanim nalogom, ne pa tudi taksne obveznosti, o kateri teče spor v glavni stvari.
začasna odredba – suspenzivni učinek tožbe v upravnem sporu
Iz 10. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (ZInfP) izhaja, da v primeru, ko je organ sprožil upravni spor, ni dolžan prosilcu posredovati zahtevanih dokumentov. Sprožitev upravnega spora ima torej v obravnavanem primeru suspenzivni učinek. Ker zaradi sproženega upravnega spora tožeča stranka ni dolžna izvršiti izpodbijane odločbe, niso izpolnjeni pogoji za izdajo začasne odredbe, saj se izpodbijanega akta med upravnim sporom ne sme prisilno izvršiti, tožniku pa ga ni treba izpolniti.
Revizija ni popolna, ker toženec v njej ni opredelil, katere od več različnih terjatev izpodbija v okviru revizijsko izpodbijanega dela drugostopenjske sodbe.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sodišča - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Bistvena kršitev določb postopka je le eden od pritožbenih razlogov proti odločbi prvostopenjskega sodišča, ki je lahko takoimenovane relativne ali absolutne narave in ki vpliva na odločitev pritožbenega sodišča, ne utemeljuje pa razumnega dvoma v objektivno nepristranskost sodišča pri sojenju v vseh zadevah, v katerih nastopa določena stranka.
Iz proračunskih sredstev se nagrada in potrebni izdatki zagovornika, ki je bil obsojencu postavljen, izplačajo le ob ugotovitvi, da bi bilo ogroženo njegovo vzdrževanje ali vzdrževanje oseb, ki jih je dolžan vzdrževati.
Sodišče v vsakem konkretnem primeru po svoji vesti in znanju presodi, ali je predlagani dokaz zakonit, ali je pravno relevanten oziroma ali je podana zadostna stopnja verjetnosti obstoja in pravne relevantnosti tega dokaza.
pripor - postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev - začasni ekstradicijski pripor - pogoji za izročitev
Trditev, da bo obsojenčevo življenje z njegovo izročitvijo Republiki Srbiji resno ogroženo, ni moč upoštevati ob presoji zakonitosti odreditve pripora, saj gre za okoliščino, ki jo bo sodišče presojalo ob ugotavljanju obstoja pogojev za obsojenčevo izročitev.
Višina prisojene odškodnine predstavlja nadomestek, ki naj oškodovancu ob že prestani in bodoči nepremoženjski škodi nudi pravično denarno zadoščenje. Sestavni del načela individualizacije je tako tudi uveljavitev načela izravnalne pravičnosti: denarno zadoščenje naj v okviru danih možnosti izravna s škodnim dogodkom porušeno vrednotno sorazmerje. Na načelo pravičnosti se osredotoča tudi načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine. To načelo zahteva uporabo razdeljevalne pravičnosti: zagotovljena mora biti sorazmerja enakost med več osebami glede na težo primera, kar je izraženo tudi v ustavnem načelu enakosti pred zakonom in v načelu enakega varstva pravic (14. in 22. člen Ustave RS).
obseg zapuščine - zmanjšanje dednega deleža zapustnikovega zakonca - dedni delež zapustnikovega otroka - pridobitna sposobnost otroka - zahteva za varstvo zakonitosti
Presoja premoženjskih razmer in pridobitnih sposobnosti sodedičev ter vrednosti zapuščine utemeljuje zmanjšanje dednega deleža zapustnikove vdove in povečanje dednega deleža zapustnikove popolnoma pridobitno nesposobne hčerke.
Pavšalno sklicevanje na arbitrarno ravnanje delodajalca, zaradi katerega ima odločitev za revidenta hude in daljnosežne posledice, ker zaradi neupravičenega zmanjšanja pravic (plače) prejema bistveno nižjo pokojnino, ne izkazuje nastanka zelo hudih posledic.
Davek od prometa proizvodov so morali plačevati tudi državni in občinski organi, saj za njih v ZPD ni bila predvidena posebna davčna oprostitev, ker so osebe javnega prava.
Do pritožbenih navedb, ki so podane v dopolnitvi pritožbe, ki je vložena po poteku prekluzivnega pritožbenega roka, se ni treba opredeljevati po vsebini.
Državno pravobranilstvo ni zakoniti zastopnik državnih organov v upravnem sporu po določbah ZUS, ampak nastopa lahko kot zastopnik javnega interesa.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 73, 73/1. ZPP člen 343, 343/1.
nedovoljena pritožba – pogoji za dovoljenost pritožbe po ZUS-1
Ker sodišče prve stopnje ni samo ugotavljalo dejanskega stanja zadeve oziroma ni ugotovilo drugačnega dejanskega stanja kot tožena stranka, prav tako pa ni šlo za odločanje na podlagi 66. člena ZUS-1, pritožba zoper sodbo glede na določbo 1. odstavka 73. člena ZUS-1 ni dovoljena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE - UPRAVNI SPOR
VS1011674
ZUS-1 člen 22, 22/1. ZPP člen 105a, 105a/3.
predlog za obnovo sodnega postopka – neplačilo sodne takse – domneva umika predloga za obnovo postopka
Ker tožeča stranka kljub prejetemu nalogu za plačilo sodne takse in sklepa o zavrnitvi njenega ugovora zoper plačilni nalog sodne takse v roku 15 dni ni plačala, pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks pa niso podani, je Vrhovno sodišče v skladu s tretjim odstavkom 105.a člena ZPP štelo, da je predlog za obnovo postopka umaknila in ugotovilo njegov umik.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 96. ZPP člen 86, 86/4, 91, 91/1.
predlog za obnovo postopka – dovoljenost – postulacijska sposobnost
Ker je predlog za obnovo postopka vložil tožnik sam, pri tem pa ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit, tožnikov predlog za obnovo postopka ni dovoljen.
enotno dovoljenje za gradnjo - sprememba dovoljenja - načelo zakonitosti
Upravni organ mora pri odločanju uporabiti predpise, veljavne v času odločanja, kar v konkretnem primeru pomeni, da je organ moral upoštevati pogoje, navedene v prostorskih aktih, veljavnih za območje gradnje, v času, ko je odločal o investitorjevi zahtevi za spremembo enotnega dovoljenja za gradnjo in ne predpisov, veljavnih v času, ko je bilo izdano prvotno enotno dovoljenje za gradnjo.