pravočasnost zahteve za denacionalizacijo – presoja procesnih predpostavk za meritorno odločanje – delna in dopolnilna odločba
Upravni organ mora preveriti procesne predpostavke za odločitev v posamezni zadevi v vsakem postopku odločanja. Pravočasnost vložene zahteve za denacionalizacijo pa je procesna predpostavka, ki mora biti podana za meritorno odločanje v zadevi. Napačna odločitev glede te predpostavke v delni odločbi, ki niti ni bila predmet presoje v upravnem sporu, ne zavezuje organ, da bi napačno odločil tudi v dopolnilni odločbi. Na napačno pravnomočno delno odločbo ni vezano niti sodišče v upravnem sporu, ob preizkusu zakonitosti dopolnilne odločbe. Delna in dopolnilna odločba sta po določbah ZUP samostojni tudi glede pravnih sredstev.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS1011263
ZMZ člen 44, 56, 57, 57/1, 57/3. ZUS-1 člen 51, 51/2, 75, 75/4.
mednarodna zaščita - ponovna prošnja – pogoji za uvedbo ponovnega postopka – novi dokazi o izpolnjevanju pogojev za zaščito - trditveno in dokazno breme – nedovoljena tožbena novota – slabo psihično stanje tožnika – glavna obravnava
Ni mogoče dovoliti ponovne uvedbe postopka za priznanje mednarodne zaščite v Republiki Sloveniji, če tožnik ni izkazal niti ni navedel niti ni predložil nikakršnih takšnih novih dejstev in dokazov, dokazno breme pa je pri ponovni prošnji v celoti na njegovi strani, ki so nastali že pred uvedbo prejšnjega postopka ali pa po njem, ki bi lahko bili podlaga za ponovno odločanje o njegovi prošnji za priznanje mednarodne zaščite.
ZZad člen 65, 66, 74. ZDen člen 66, 66/1-2. ZUS-1 člen 94.
zadruge – zadružno premoženje – vračanje – statusne spremembe po uveljavitvi ZZad
Po 74. členu ZZad je z uveljavitvijo ZZad premoženje, ki so ga imele zadruge, postalo zadružno premoženje, torej to premoženje, tudi če ga je zadruga kasneje razdružila in je bilo preneseno na pravno osebo izven zadružne oblike organiziranosti, ne more biti predmet vračanja po 65. členu ZZad.
ZUS-1 člen 4, 4/1, 34, 34/2, 36, 36/1-6, 64, 64/2. URS člen 22, 23.
pravni interes za tožbo v upravnem sporu - dovolitev javne prireditve – časovna omejenost obstoja pravnega interesa – zavrženje tožbe – izboljšanje pravnega položaja
Če si stranka s tožbo ne more izboljšati svojega pravnega položaja, za tožbo nima pravnega interesa, zato jo je treba zavreči. Tožnik kot stranski udeleženec postopka v zvezi z odobritvijo javne prireditve si s tožbo svojega pravnega položaja ne more izboljšati, saj je bila javna prireditev izvedena pred vložitvijo tožbe. V primeru, ko ima tožnik zagotovljeno drugo sodno varstvo, ne gre za upravni spor zaradi posega v ustavne pravice.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 22/2. ZPP člen 83, 83/3, 86, 86/4, 336, 383.
dovoljenost revizije - zavrženje revizije - postulacijska sposobnost za vložitev revizije
Revizija ni dovoljena, če jo vloži nekdo, ki nima te pravice. Tožnik je sam vložil revizijo, pri tem pa ni izkazal in tudi ne zatrjeval, da ima opravljen pravniški državni izpit, zato jo je sodišče kot nedovoljeno zavrglo.
Z izpodbijano odločbo, s katero je bilo odločeno, da se z dnem pravnomočnosti odločbe tožnik izbriše iz imenika ZAPS, se tožniku ne prepoveduje opravljanje vseh dejavnosti v okviru pridobljene izobrazbe, temveč le določenih, drugih dokazov glede ogroženosti, ki bi jih Vrhovno sodišče lahko preizkusilo, pa ni predložil. Revizija zato ni dovoljena.
denacionalizacija – dovoljenost revizije – pravica izražena v denarni vrednosti - pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice
Ker so bile nekatere nepremičnine upravičencema vrnjene v naravi, v tem delu ne gre za spor, v katerem bi bila pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, revidentka pa z revizijo ne napada višine odškodnine za čisto neto aktivo podjetja ali vrednosti podjetja. Nadalje revidentka ni natančno in konkretno navedla spornega pravnega vprašanja, niti ni navedla ali predložila odločb, v katerih bi sodišče odločilo drugače kot v obravnavani zadevi, zelo hude posledice pa je samo pavšalno zatrjevala, zato revizija ni dovoljena.
spor o pristojnosti - pravica do izredne denarne socialne pomoči - pristojnost socialnega sodišča – odstop v reševanje Delovnemu in socialnemu sodišču
Spor zaradi uveljavitve pravice do izredne denarne socialne pomoči je spor o socialnovarstveni dajatvi, o katerem je pristojno odločati socialno sodišče.
davki – dovoljenost revizije – predlog za izdajo začasne odredbe
Ker revident v reviziji ni niti neposredno niti opisno navedel, kateri pogoj za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1 naj bi bil v tem primeru izpolnjen, revizije v tem primeru ni mogoče dovoliti.
Ker z zavrženjem revizije niso izpolnjeni pogoji za odločanje o predlagani začasni odredbi, jo je Vrhovno sodišče zavrglo.
Odlok o PUP v 8. členu, ki ureja merila in pogoje za prometno urejanje, sicer določa, da morajo slepo zaključene ceste imeti obračališče, vendar pa to s predmetom tega upravnega spora, to je lokacijsko dovoljenje za gradnjo stanovanjske hiše, ni neposredno povezano. Investitorka je namreč pridobila potrebna soglasja lokalne skupnosti in komunalnih služb ter izkazala, da je urejen dostop z javne ceste do novo zgrajenega objekta, kar je pogoj za izdajo lokacijskega dovoljenja za predvidene objekte. Ni pa predmet tega upravnega spora presoja skladnosti ureditve A. ceste s PUP.
akt politične diskrecije - razrešitev članov nadzornega sveta Filmskega sklada – pogoji in postopek za imenovanje članov – zavrženje tožbe
Akt Vlade o predčasni razrešitvi članov nadzornega sveta Filmskega sklada ni upravni akt, ampak je akt politične diskrecije, ki je Vladi zaupana kot izvajalcu ustanoviteljskih pravic in obveznosti na področju tistega dela kulturne dejavnosti, zaradi katere je bil Filmski sklad ustanovljen.
dohodnina - predhodno vprašanje – dejansko vprašanje – pravno vprašanje
Predhodno vprašanje je pravno vprašanje o katerem odloča sodišče ali drug državni organ. Ugotovitev obstoja ali neobstoja določenih dejstev ni predhodno vprašanje, ampak gre za dejansko vprašanje.
Revizija, katere predmet je izpodbijanje sklepa o obnovi postopka, ni dovoljena po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj pravica ali obveznost stranke v sklepu o obnovi ni izražena v denarni vrednosti, ampak je zgolj določeno, da se postopek obnovi.
Sama uvedba obnove postopka po presoji Vrhovnega sodišča ne predstavlja zelo hudih posledic za stranko v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Če Vrhovno sodišče zavrže revizijo zaradi nedovoljenosti, zavrže tudi začasno odredbo, kajti slednjo je mogoče izdati le do odločitve o reviziji.
ZUP člen 260, 260-9. ZDen člen 51, 51/1, 60, 60/1. ZSKZ člen 14, 14/3.
denacionalizacija – obnova postopka – oseba, ki bi morala biti udeležena v postopku kot stranka ali stranski udeleženec – verjetno izkazana pravica
Ker je predlagateljica postopka z zadostno mero verjetnosti izkazala, da je bila glede na tretji odstavek 14. člena ZSKZ v času odločanja o denacionalizaciji dejanska lastnica spornih nepremičnin, ki so bile upravičencem vrnjene v naravi, bi morala biti stranka v tem denacionalizacijskem postopku oziroma bi za varstvo svojih pravic ali pravnih koristi morala imeti pravico in možnost udeleževati se postopka.
Glede na ustaljeno upravno sodno prakso Vrhovnega sodišča obnovitveni razlog za obnovo upravnega postopka iz 9. točke 260. člena ZUP deluje absolutno.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - pravice obrambe - odločanje o dokaznem predlogu - zavrnitev dokaznega predloga - prosta presoja dokazov - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
V položaju, ko vložnik zahteve za varstvo zakonitosti analizira v dokaznem postopku izvedene dokaze in napada dokazno presojo, ni mogoče sklepati, da navaja obstoj okoliščin in dejstev, ki bi ustvarjala dvom, da bi lahko predlagani in neizvedeni dokaz imel za posledico izrek oprostilne sodbe. Zatrjevana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP ni podana.
ZUS člen 44, 44/1. ZUS-1 člen 45, 93, 93/1. ZPP člen 105. ZPD člen 6, 7, 60. Pravilnik o uporabi ZPD člen 16.
prometni davek – davek od prometa proizvodov – davčna oprostitev – sklicevanje na navedbe v upravnem postopku in upravnem sporu
Vrhovno sodišče v revizijskem postopku presoja le zakonitost sodbe, ki je predmet upravnega spora in ne odgovarja na tiste revizijske navedbe, ki se ne tičejo postopka.
V reviziji ni dopustno pavšalno sklicevanje na navedbe in dokazne predloge, ki jih je stranka že navedla tekom upravnega in sodnega postopka, saj je treba argumente v njej jasno in opredeljeno navesti.
Odmera davkov ne zastara v času vodenja upravnega in sodnega postopka.
Za pogojno davčno oprostitev po ZPD morajo biti, poleg materialnih pogojev, izpolnjeni tudi vsi formalni pogoji.
ZKP člen 371, 371/2.URS člen 29, 29/1-3. EKČP člen 6, 6/3-d.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - pravica do zaslišanja obremenilnih prič - zavrnitev dokaznega predloga - alibi
Sodišče mora obrambi omogočiti, da neposredno zasliši oziroma postavlja vprašanja osebi, ki je za obdolženca dala obremenilno izjavo (lahko je to soobdolženec, priča ali izvedenec) ter na tak način preveri njeno verodostojnost.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 22/2, 73, 73/1, 83. ZPP člen 86, 86/4, 336, 383.
revizija – revizija in pritožba v eni vlogi – izjasnitev – nedovoljena pritožba – postulacijska sposobnost za revizijo – nedovoljena pritožba
Tožnica je sodbo sodišča prve stopnje izpodbijala z eno vlogo, ki jo sicer imenuje „pritožba“, po pozivu sodišča pa v svojem dopisu navaja, naj jo sodišče obravnava kot pritožbo in revizijo. Ker gre za eno samo vlogo, jo Vrhovno sodišče obravnava kot revizijo, saj pogoji za pritožbo po določbi prvega odstavka 73. člena ZUS-1 niso izpolnjeni. Revizija ni dovoljena, če jo vloži nekdo, ki nima te pravice. Tožnik je sam vložil revizijo, pri tem pa ni izkazal in tudi ne zatrjeval, da ima opravljen pravniški državni izpit, zato jo je sodišče kot nedovoljeno zavrglo.