ugotovitev državljanstva – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje
Glede pravnega vprašanja uporabe drugega odstavka 9. člena ZDen obstaja obsežna ustaljena upravnosodna praksa Vrhovnega sodišča, zato takega vprašanja ni mogoče šteti za pomembno pravno vprašanje v tej zadevi.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2004739
ZKP člen 57, 288, 372, 372/1-1.KZ člen 311, 311/2.
kršitev kazenskega zakona - bistvene kršitve določb kazenskega postopka - prepovedan prehod čez državno mejo - zakonski znaki kaznivega dejanja - pravice obrambe - zaslišanje oškodovanca - poskus - umik predloga za pregon
Pri kaznivem dejanju prepovedanega prehoda čez državno mejo je o poskusu mogoče govoriti takrat, ko storilec ob izpolnjenosti ostalih zakonskih pogojev drugo osebo spravi do točke, ki z vidika osebe, ki državno mejo prestopa na nedovoljen način, krajevno in časovno že pomenijo pričetek njenega prestopanja, z vidika storilca pa, da jih je s svojo aktivnostjo pripeljal v tak položaj, ki jim prestop meje realno omogoča.
azil – mednarodna zaščita -resna škoda – očitno neutemeljena prošnja – strah pred preganjanjem – sum zavajanja
Glede na ravnanje in izjave, ki sta jih prosilca navedla v postopku pridobitve mednarodne zaščite, v obravnavni zadevi ni mogoče zaključiti, da jima ob vrnitvi v izvorno državo grozi resna škoda v smislu 28. člena ZMZ, in sicer zaradi smrtne kazni ali usmrtitve, mučenja ali nečloveškega ali poniževalnega ravnanja ali kazni prosilca v izvorni državi ter resne in individualne grožnje za življenje ali osebnost civilista zaradi samovoljnega nasilja v situacijah mednarodnega ali notranjega oboroženega spopada. Tako strah pred preganjanjem kot tudi tveganje izpostavljenosti resni škodi v primeru vrnitve, morata biti individualno utemeljena, tožnika pa subjektivnega strahu nista izkazala za verjetnega, da bi ga lahko tožena stranka obravnavala kot utemeljenega.
ZUS-1 člen 2, 22, 22/1, 36, 36/1-6. ZPP člen 365, 365-2. ZST-1 člen 12, 12/1.
prisilna izvršba carinskega dolga – ustavitev izvršbe – odpis dolga – pravni interes za upravni spor – zavrženje tožbe
V obravnavani zadevi so bili pravni učinki izpodbijanega sklepa o uvedbi izvršbe razveljavljeni z ustavitvijo izvršbe in odpisom carinskega dolga. Ker zato tožeča stranka očitno ne izkazuje pravnega interesa za vztrajanje pri upravnem sporu, je sodišče prve stopnje njeno tožbo pravilno zavrglo s sklicevanjem na določbo 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.
gradbeništvo – dovoljenost revizije - zelo hude posledice
Revidentka ni izkazala pogoja za dovoljenost revizije, saj neizdaja gradbenega dovoljenja še ne pomeni hudih posledic. V obravnavani zadevi ne gre za rušitev objekta, tudi sicer pa dejstvo, da zaradi nizkih dohodkov revidentka ne bo mogla ponovno zgraditi kleti, ne pomeni hudih posledic, saj s tem ni ogroženo njeno preživetje.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 42, 42/1, 74, 744/1. ZST-1 člen 11, 11/3.
združitev postopkov - oprostitev plačila sodnih taks za pravne osebe – pisna izjava o premoženjskem stanju – pritožbena novota
Ker je tožeča stranka prvič v pritožbah navedla, da ima blokiran transakcijski račun, tega pritožbeno sodišče ni moglo upoštevati pri svojem odločanju, saj tožeča stranka z ničemer ni opravičila prve navedbe o tem dejstvu šele v pritožbi.
ZDru-1 člen 1, 1/1. ZUS-1 člen 32, 32/2, 32/6. URS člen 25.
ukrep tržnega inšpektorja – začasna odredba – težko popravljiva škoda – napačen pravni pouk
V obravnavani zadevi gre za društvo, ki je nepridobitno združenje (prvi odstavek 1. člena ZDru-1) in namen ustanovitve in delovanja društva ni pridobivanje dobička (tretji odstavek 1. člena ZDru-1). To pa pomeni, da izguba dohodka, ki je pridobljen z dejavnostjo, od katere je v izkazu poslovnega izida prikazan edini dohodek tožeče stranke, ne more biti težko popravljiva škoda. Težko popravljiva škoda tudi ni izguba pričakovanega dohodka, ki niti ni vrednoten.
dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – pooblastilo ministra – časovna veljavnost pooblastila
Od ponovnega obravnavanja vprašanja, ki ga revident izpostavlja kot pomembno pravno vprašanje in glede katerega obstoji enotna sodna praksa sodišča prve stopnje in glede katerega je zavzelo stališče tudi Vrhovno sodišče, ki je enako stališču sodišča prve stopnje, ni mogoče pričakovati razvoja prava oziroma poenotenja sodne prakse, zaradi česar ne gre za pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Po navedbah samega tožnika je v obravnavani zadevi tudi policija v njegovi izvorni državi označila tožnikov spor z njegovimi strici kot družinski spor v zvezi z dedovanjem in jim je predlagala, da zadevo rešijo sami. Čarovništvo, na katerega se tožnik sklicuje, in zaradi katerega naj bi zapustil izvorno državo, je torej v obravnavani zadevi povezano s premoženjskim sporom, ki ga je tožnik imel s svojimi strici, in ga zato ni mogoče šteti za dejanje preganjanja v smislu določb ZMZ in Ženevske konvencije o statusu beguncev ter ne predstavlja utemeljenega tveganja, da tožnik utrpi resno škodo, kot jo določa 28. člen ZMZ.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zloraba bolniške odsotnosti - opravljanje pridobitnega dela - rok za odpoved - neuspeli zagovor
Če delavec svoje pravice do zagovora ne izkoristi, oziroma če zagovora ni bilo, določbe drugega odstavka 110. člena ZDR ni mogoče razlagati tako, da se je delodajalec z razlogi za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi seznanil šele na dan, ko je bil predviden neuspeli zagovor delavca, ker pač na ta dan ni izvedel ničesar novega.
razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje - pritožba - pritožbeni razlog - odločanje pred spremenjenim senatom
Tožnik se ne pritožuje zoper samo razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje in vrnitev zadeve temu sodišču v novo sojenje. Pritožuje se le zato, ker sodišče druge stopnje ni sledilo njegovemu predlogu in vrnilo zadeve v novo sojenje pred spremenjenim senatom. To pa ni predmet pritožbe v smislu določb drugega odstavka 30. člena ZDSS-1.
Ob dejanskih ugotovitvah sodišča, da je bila tožnica do 31. 12. 2002 razporejena na delovno mesto prodajalke v različne prodajne enote s sklepi tožene stranke, zoper katere kljub pravilnemu pravnemu pouku ni ugovarjala, in da ji je bilo v letu 2004 odrejeno delo v drugi prodajalni ob opredelitvi v pogodbi o zaposlitvi, da bo delala na delovnem mestu prodajalke na sedežu in v enotah tožene stranke, revizijsko sodišče soglaša, da tožena stranka pri teh razporeditvah oziroma odrejanju del ni ravnala protipravno.
Pogostost tožničinih razporeditev, če so bile te izvedene zakonito, ne pogojuje toženkine odškodninske odgovornosti.
S sklepom sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe in sklepa sodišča prve stopnje ter vrnitvi zadeve v razveljavljenem obsegu v nov postopek oziroma novo sojenje, postopek pred sodiščem druge stopnje ni bil pravnomočno končan. Revizija je bila zato vložena zoper odločbo, zoper katero je po zakonu ni mogoče vložiti (drugi odstavek 374. člena ZPP).
sprememba delodajalca - obvestilo o prehodu k drugemu delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - uveljavljanje pravnega varstva - direktno sodno varstvo
Sodišče bi moralo tožbeni zahtevek zavrniti, ne pa zavreči tožbo. Tožnik je s tožbo uveljavljal ničnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi, kljub temu, da je od tožene stranke dobil le obvestilo o prehodu k drugemu delodajalcu. ZDR v tretjem odstavku 204. člena omogoča direktno sodno varstvo v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi in glede na postavljeni tožbeni zahtevek predhodni postopek pri delodajalcu niti ne bi bil potreben.
kršitev materialnih določb zakona - kazenske točke v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja in prepovedjo uporabe vozniškega dovoljenja
Kazenske točke v cestnem prometu se lahko izrečejo le vozniku, ki ima veljavno vozniško dovoljenje oziroma osebi, ki ji je vozniško dovoljenje začasno odvzeto. Z izrekom kazenskih točk v plačilnem nalogu je prekrškovni organ prekoračil pravico, ki jo ima po zakonu.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev konkurenčne prepovedi
Kršitev konkurenčne prepovedi ni dokazana. Pomoč pri gradnji hiše, ki jo je prijatelj tožnika gradil kot samostojni izvajalec, toženi stranki, ki je gradbeno podjetje, ni predstavljala konkurence. Poleg tega je tožnik svoje delo opravljal brezplačno, bolj kot moralni dolg ali vračanje prijateljske usluge.
ZP-1 člen 57, 57/2, 57/6, 136, 136/1-2.URS člen 31.ZKP člen 10.
prepoved ponovnega sojenja o isti stvari - hitri postopek o prekršku - plačilni nalog - sestavine plačilnega naloga - opis prekrška
Za ugotovitev, da gre v konkretni zadevi za odločanje o isti stvari, mora biti podana subjektivna in objektivna identiteta med prekrškoma - slednja je vezana na dejanje, za katero je bil kršitelju izdan plačilni nalog in kot je v njem opisano, ne pa na sam historični dogodek.