prenehanje delovnega razmerja - prenehanje potreb po delu - izbira trajno presežnega delavca - delovna uspešnost
Ob ugotovitvi, da je bil tožnik po kriteriju delovne uspešnosti neutemeljeno uvrščen med presežne delavce, je sodišče pravilno presodilo, da sta sporni odločitvi tožene stranke o prenehanju delovnega razmerja tožnika nezakoniti.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - izvedenstvo - nepristranskost izvedenca - izločitev - rok za zahtevo za izločitev - pravica obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - zavrnitev dokaznega predloga
Ker obsojenec v postopku pred sodiščem prve stopnje izločitve sodnikov zaradi vsebine odredbe o postavitvi izvedenca oziroma izločitve izvedenca zaradi dvoma v nepristranskost ni zahteval, je glede uveljavljanja te kršitve v zahtevi za varstvo zakonitosti prekludiran.
Glede na ugotovitev, da pri tožnici ob izdaji spornih odločb niso bile ugotovljene take spremembe v njenem zdravstvenem stanju, zaradi katerih bi bila zmanjšana njena delovna zmožnost za delo čistilke, je sodišče tožbeni zahtevek za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja utemeljeno zavrnilo, saj pri njej invalidnost, kot jo opredeljuje ZPIZ-1 v 60. členu, ni bila podana.
Ker je od zadnjega dejanja organa, pristojnega za postopek, ki meri na pregon storilca prekrška, poteklo več kot dve leti, je kazenski pregon zastaral.
Ni nujno, da zavarovanec, pri katerem je ugotovljena telesna okvara in mu je priznana pravica do invalidnine, tudi ni več zmožen opravljati pridobitnega dela, kar bi imelo za posledico invalidnost I. kategorije.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2004710
ZP-1 člen 22, 22/8, 52, 52/2-7.ZVCP-1 člen 23, 23/1-66.
postopek o prekršku - stvarna pristojnost - organi za odločanje o prekršku - redni sodni postopek - hitri postopek - izrekanje kazenskih točk v prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja - voznik začetnik - tuje vozniško dovoljenje - prepoved uporabe vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije
Datuma izdaje vozniškega dovoljenja (kot upravne odločbe) ni mogoče enačiti z datumom pridobitve vozniškega dovoljenja kot upravičenja posameznika, da v cestnem prometu vozi motorno vozilo (določene kategorije), ki je pomemben za status voznika začetnika.
zaposlitev v slovenski vojski - prenehanje delovnega razmerja - obsodba za kaznivo dejanje - denarna kazen - pravne posledice obsodbe
V četrtem odstavku 99. člena KZ je določeno, da se za storilca sme uporabiti samo tista pravna posledica obsodbe, ki je bila z zakonom določena ob času storitve kaznivega dejanja. Glede na to, da ZObr tega vprašanja ne ureja, je potrebno uporabiti navedeno splošno določbo KZ, na podlagi katere določb 5. alineje tretjega odstavka in sedmega odstavka 88. člena ZObr ni mogoče uporabiti v primerih, ko je bilo kaznivo dejanje storjeno pred uveljavitvijo teh določb ZObr (pred 13. 6. 2002).
ZP-1 člen 106, 106/4-5, 136, 136/1-2.URS člen 31.ZKP člen 10.
prepoved ponovnega sojenja o isti stvari - ne bis in idem - postopek o prekršku - sodba, s katero se postopek ustavi - kršitev materialnih določb zakona
Če je bilo o isti stvari že pravnomočno odločeno, sodišče v rednem sodnem postopku o prekršku s sodbo zavrne obdolžilni predlog oziroma v kasnejši fazi postopek s sodbo ustavi.
ZP-1 člen 45, 50, 62, 62/1-2.ZVPOZ člen 50. Uredba o varstvu pred požarom v naravnem okolju člen 14.
organi za odločanje o prekrških - stvarna pristojnost - varstvo pred požari
Policija glede varstva pred požarom ni prekrškovni organ oziroma lahko v skladu s prvim odstavkom 50. člena ZP-1 nastopa (le) kot predlagatelj hitrega postopka o prekršku.
ZPP člen 318, 338, 338/2, 394, 394/1-10, 396, 396/1, 396/1-6.
obnova postopka - rok za obnovo - nov dokaz - zamudna sodba
ZPP veže pravočasnost predloga za obnovo postopka na dan, ko je stranka mogla navesti sodišču novo dejstvo oziroma nova dokazila, ne pa na dan, ko je ta dokazila prejela.
Postopka, ki se je končal s pravnomočno zamudno sodbo, ni mogoče obnoviti iz razloga po 10. točki 394. člena ZPP, ker z obnovo takega postopka ni mogoče doseči širšega preizkusa kot s pritožbo. Zamudna sodba se namreč po določbi drugega odstavka 338. člena ZPP ne more izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
revizija - dovoljenost revizije - zastopanje pravne osebe - prokurist - pooblastilo za revizijo - zavrženje revizije
Iz pooblastila za vložitev revizije je razvidno, da tega pooblastila odvetniku ni dal zakoniti zastopnik pravne osebe ampak prokurist. Prokurist glede na določbo 33. člena ZGD-1 ni zastopnik, ampak pooblaščenec stranke, kot pooblaščenec pa brez posebnega pooblastila zakonitega zastopnika za opravljanje procesnih dejanj ne more pooblastiti oziroma pooblastila prenesti na drugo osebo (npr. odvetnika).
pogoji za pridobitev vdovske pokojnine - prenehanje delovnega razmerja - odškodninska odgovornost zavoda - vzročna zveza
Za ravnanje tožnice, ki temelji le na napačnem razumevanju že z zakonom predpisanih pogojev za pridobitev pravice do vdovske pokojnine, tožena stranka ne more biti odgovorna.
ZZZPB člen 16, 32. Pravilnik o merilih za izpolnjevanje obveznosti brezposelnih oseb in o prenehanju pravice do denarnih prejemkov iz zavarovanja za primer brezposelnosti (1999) člen 5, 7, 10, 25.
brezposelnost - denarno nadomestilo - razpolaga za zaposlitev - obvestilo o odsotnosti
Ker je bila tožnikova odsotnost za 14. 12. 2001 (zaradi specialističnega zdravniškega pregleda) predvidljiva, in ker o tej odsotnosti vnaprej (niti kasneje) ni obvestil tožene stranke, se šteje, da ni bil na razpolago za zaposlitev. To je imelo na podlagi 10. točke 25. člena Pravilnika o merilih za izpolnjevanje obveznosti brezposelnih oseb in o prenehanju pravice do denarnih prejemkov iz zavarovanja za primer brezposelnosti za posledico, da mu je utemeljeno prenehala pravica do teh denarnih prejemkov.
odškodninska odgovornost delodajalca - protipravno ravnanje - začetek postopka ugotavljanja sposobnosti za opravljanje dela - prodajalka - testni nakupi
Začetek postopka ugotavljanja sposobnosti za opravljanje dela in izvajanje za to predpisanih ali potrebnih postopkov, ki naj bi omogočili objektivno ugotovitev relevantnih dejstev, s tem pa tudi možnost delavcu, da se lahko zoper očitke zagovarja, ne pomeni nedopustnega oziroma protipravnega ravnanja delodajalca.
vojak - pogodba o zaposlitvi za določen čas - podaljšanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi - prenehanje pogodbe o zaposlitvi
Iz 2. alineje prvega odstavka 92. člena ZObr jasno izhaja, da se pogodba o zaposlitvi "lahko podaljšuje". Predvidena je torej le možnost podaljšanja, ki tožene stranke ne obvezuje k podaljševanju veljavnosti pogodb.
Pravdni stranki sta gospodarski družbi in zato v sporu veljajo pravila o postopku v gospodarskih sporih. Stranki sta se pogodbeno dogovorili, da bo o sporu odločalo pristojno ljubljansko sodišče in je zato glede na naravo spora pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.
Ravnaje tožene stranke, zaradi katerega naj bi tožniku po njegovem zatrjevanju nastala škoda, ni bilo nezakonito oziroma protipravno. Če se je delavec z razporeditvijo strinjal, kar se je lahko izkazovalo tudi tako, da zoper razporeditev ni uveljavljal varstva pravic, take razporeditve ni mogoče šteti za "škodljivo ravnanje delodajalca".
sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi - napake volje - grožnja
Grožnja z disciplinskim postopkom, odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, ovadbo zaradi storjenega kaznivega dejanja, ali pregovarjanje ali nagovarjanje k odpovedi, niso razlogi, ki bi pomenili napako volje, zaradi katere bi bila odpoved pogodbe o zaposlitvi ali sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi lahko razveljavljena.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za odpoved - seznanitev z razlogom za odpoved - zagovor
Kdaj se je delodajalec seznanil z razlogom za odpoved pogodbe o zaposlitvi, je dejansko vprašanje, ki je odvisno od konkretnih okoliščin vsakokratnega primera.
Zagovor delavca je lahko trenutek seznanitve z razlogom za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, lahko pa tudi ne. V obravnavani zadevi zato zaključek, da se je delodajalec lahko šele na zagovoru prepričal o razlogu za izredno odpoved (dejanski zaključek), ni v nasprotju z dosedanjo prakso revizijskega sodišča.
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4. Sporazum o vprašanjih nasledstva (MSVN) člen 8, Priloga E člen 1, 2, 3.ZPIZVZ člen 2.
pokojnina - bivši vojaški zavarovanec - pravnomočna zavrnilna odločba - sprememba pravne podlage - Sporazum o vprašanjih nasledstva
V Sporazumu o vprašanjih nasledstva (MSVN) so se države podpisnice dogovorile tudi glede nekaterih vprašanj, ki se nanašajo na področje pokojnin (Priloga E), vendar pri tem ne gre za določbe, na katere bi se lahko posamezniki pri uveljavljanju svojih pravic pred upravnimi organi in sodišči neposredno sklicevali (t. i. "self-executing treaty provisions"). Določbe 1., 2. in 3. člena citirane Priloge ne ustvarjajo pravic in obveznosti posameznikov, temveč urejajo zgolj razmerja med državami podpisnicami in kot take ne morejo predstavljati pravne podlage za odločitev o tožnikovi zahtevi za priznanje pravice do starostne pokojnine. Tožnik bi se lahko na določbe mednarodne pogodbe v konkretnem upravnem oz. sodnem postopku uspešno skliceval le v primeru, če bi bile z njimi njegove pravice povsem jasno in izrecno določene.