izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - odpovedni rok
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi pomeni in predpostavlja odpoved brez pravice do odpovednega roka, za razliko od redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Ta osnovni pogoj ni podan, če delodajalec kljub izredni odpovedi omogoči delavcu nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka. Na ta način namreč že sam delodajalec, kljub obstoju razlogov za izredno odpoved, pritrdi možnosti nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka oziroma pokaže interes za nadaljevanje in prav s tem ravna v nasprotju z institutom izredne odpovedi.
jubilejna nagrada - vračilo izplačanega zneska - neupravičena pridobitev
Tožeča stranka je toženkam prostovoljno in brez kakršnihkoli zahtev plačala jubilejne nagrade. Ker je tožeča stranka, ki je poznala predpise, morala vedeti, da jim lahko plačuje nekaj, kar ni dolžna plačati (in kar sedaj zahteva nazaj), bi morala svoje morebitne koristi zavarovati s tem, da bi si pridržala pravico, da znesek zahteva nazaj, če se ugotovi, da ga ni bila dolžna plačati.
nezgodno zavarovanje - splošni zavarovalni pogoji - izguba splošne delovne sposobnosti - prenehanje zavarovalnega razmerja - nova škoda - stopnja invalidnosti - časovne meje
Pogodbeni stranki sta s pogodbo o nezgodnem zavarovanju časovno omejili rok, v katerem upravičenec še lahko uveljavlja izgubo splošne delovne sposobnosti zaradi nezgode. Ker splošni pogoji kot skrajno časovno točko za presojo invalidnosti določajo rok treh let po nezgodi, zavarovanec pa je oba izpaha v letu 2003 utrpel po tem roku, tožbeni zahtevek ni utemeljen.
povrnitev nepremoženjske škode - višina odškodnine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - okrnitev pravice osebnosti s telesno poškodbo - zastaranje odškodninskega zahtevka
Splošna osebnostna pravica je okvirna pravica, ki zajema raznovrstne osebnostne pravice, kot so pravica do življenja, zdravja in telesne integritete, do duševne integritete, do osebnega življenja itd.. Res je, da huda telesna poškodba lahko hkrati pomeni poseg v telesno in tudi v duševno integriteto, vendar to oškodovanca ne upravičuje, da bi za iste posledice telesne poškodbe zahteval odškodnino iz dveh različnih oblik škode: za duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti in še za duševne bolečine zaradi okrnitve pravice osebnosti.
dovoljenost revizije - laična revizija - kvalificirano zastopanje - postulacijska sposobnost - opravljen pravniški državni izpit - zavrženje revizije
Omejitev postulacijske sposobnosti stranke v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi je omejena le z izjemo iz četrtega odstavka 86. člena ZPP, ki pa v obravnavani zadevi ne pride v poštev.
premoženjska razmerja med zakoncema - delitev skupnega premoženja - razpolaganje s skupno nepremičnino brez soglasja zakonca
Ker skupno premoženje ob zaključku sojenja na prvi stopnji še ni bilo razdruženo, je pravni posel, s katerim je eden od zakoncev brez soglasja drugega razpolagal z nepremičnino, ki sodi v skupno premoženje, izpodbojen. Na stanje v zemljiški knjigi, po katerem sta bila zakonca solastnika nepremičnine vsak do ½, bi se bil mogel sklicevati le dobroverni tretji.
Razlika med prisojenim in neizpodbijanim delom odškodnine je enaka na pritožbeni in revizijski stopnji ter znaša 3.680,00 EUR. Ta znesek ne presega revizijskega praga iz drugega odstavka 367. člena ZPP.
sprememba tožbe - prekoračitev tožbenega zahtevka - uveljavljanje novega zahtevka namesto prvotnega
S tem, ko sodišče s predlagano spremembo tožbe ni seznanilo toženca in odločitve o predlagani spremembi ni sprejelo v obliki posebnega sklepa, ni ravnalo v tožničino škodo. S prvo opustitvijo bi mogla biti kršena le toženčeva pravica do izjave, morebitne negativne posledice druge opustitve za tožničin položaj pa so bile odpravljene z odločitvijo o zahtevku, kakršen je bil postavljen v predlagani spremembi tožbe.
Ker je tožnica s predlagano spremembo tožbe postavila nov zahtevek namesto prvotnega, je stališče sodišča druge stopnje, da je sodišče prve stopnje z odločitvijo o prvotno postavljenem zahtevku prekoračilo zahtevek, pravilno.
povrnitev nepremoženjske škode - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - deljena vzročnost - adekvatna vzročnost - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Okoliščina, da je zaradi osebnega stanja oškodovanke obseg škode večji, ne vpliva na vprašanje obstoja vzročne zveze med ravnanjem in škodnim dogodkom. Predvidljivost (adekvatnost) posledic dejanja se pri ugotavljanju vzročne zveze upošteva le v razmerju do škodnega dogodka. Ob pravilni uporabi teorije o adekvatni vzročnosti bi zato morali sodišči tožnici odmeriti odškodnino glede na vse telesne omejitve, ki izvirajo iz zloma ledvenega vretenca in zaradi katerih duševno trpi.
trasirana menica - menični ugovor - ugovor iz temeljnega razmerja - menični dolžnik in menični upnik - dolžnik in upnik iz temeljnega posla - ugovor trasanta, ki ni dolžnik iz temeljnega posla
Ker je (trasirana) menica enostranski in abstrakten pravni posel in ker je menični dolg lahko le tisto, kar je inkorporirano (in zapisano) v menici, toženec (trasant), kot mu je z dodatnimi razlogi pravilno pojasnilo že pritožbeno sodišče, zoper tožnico (remitenta) ne more uveljavljati ugovorov iz temeljnega pravnega posla (ugovorov o ustnem dogovoru in plačilu meničnega dolga s protidobavami). Revizijsko sodišče k tem razlogom še dodaja, da toženec ni dolžnik iz temeljnega razmerja (tožnica je upnica iz temeljnega razmerja) in
da ne gre za objektivni ugovor plačila menice (ugovor, da je menični dolžnik plačal menični dolg), saj je menični dolg lahko le v denarju, zapisan na menici in inkorporiran v njej, zato ugovor o plačilu z menico zavarovanega dolga s protidobavami ni ugovor o plačilu meničnega dolga.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - sorodstvo stranke v postopku in sodnika pritožbenega sodišča
Ker je mož sodnice civilnega oddelka pritožbenega sodišča, ki naj bi odločalo v postopku, tožeča stranka v tej pravdi, je bilo treba zaradi ohranitve videza nepristranskosti sojenja določiti za odločanje v postopku na drugi stopnji drugo višje sodišče.
SZ člen 147, 147/1, 147/3.SZ-1 člen 111.ZOR člen 371, 387, 388.
tožba za izpraznitev stanovanja - nezakonita uporaba stanovanja sklenitev najemne pogodbe - zastaranje terjatve za sklenitev najemne pogodbe
Toženkina morebiti pridobljena pravica zahtevati sklenitev najemne pogodbe ni absolutne narave. Gre le za obligacijsko upravičenje, ki ga družinskim članom imetnika stanovanjske pravice (in nekaterim uporabnikom) podeljuje ustrezna zakonska ureditev iz SZ v njegovem 147. členu oziroma iz sedanjega SZ-1 v njegovem 111. členu.
Toženka je bila pasivna, ker ni sodno uveljavljala svoje pravice, saj bi vložena tožba pretrgala zastaranje. Toženka tudi ni zatrjevala nobenih okoliščin, ki bi lahko pomenile tožničino pripoznavo njene obveznosti v smislu 387. člena ZOR. Zato je zastaralni rok za uveljavljanje toženkine zahteve za sklenitev najemne pogodbe tekel brez pretrganja in iztekel 19. 4. 1997.
ukrep zdravstvenega inšpektorja – zahteva za izdajo začasne odredbe – težko popravljiva škoda – posredna nevarnost za stranko - finančna nezmožnost stranke – načelo sorazmernosti – varovanje zdravja ljudi
Po mnenju pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje pravilno razlaga, da posredna nevarnost, da bo treba zapreti bolnišnični oddelek zaradi finančne nezmožnosti zagotovitve predpisanih higienskih standardov, ne pomeni grozeče nevarnosti v smislu določb 32. člena ZUS-1, poleg tega pa niti ni izkazana. Tožnica prav tako ni izkazala drugega pogoja za izdajo začasne odredbe, to je sorazmernost javne koristi s prizadetostjo oziroma nevarnostjo ukrepa za samo tožečo stranko. Ob tehtanju te sorazmernosti mora sodišče upoštevati temeljno dejstvo, na katerega se opira izpodbijana odločba, ki je v tem, da pri tožeči stranki ni zagotovljen osnoven predpisan higienski minimum, zaradi česar je potencialno v nevarnosti zdravje ljudi (nevarnost okužb). Varovanje zdravja ljudi je tista javna korist, katere prizadetost je v obravnavanem primeru vsekakor večja od s strani tožeče stranke zatrjevane, pa ne dokazane, nevarnosti težko popravljive škode.
Za spore iz družinskih in socialnih prejemkov je po 4. točki prvega odstavka 5. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94) določena pristojnost socialnega sodišča.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2004724
ZKP člen 371, 371/1-11, 372, 372/1-1.URS člen 27.
zastaranje - dokazno breme - kršitev kazenskega zakona - domneva nedolžnosti - nadaljevano kaznivo dejanje - enotna kriminalna dejavnost
Poziv sodišča obsojenki na predložitev listin, s katerimi bi bilo mogoče preveriti dejstva, ki jih je zatrjevala in so ji v korist, ne pomeni prevalitev dokaznega bremena na obsojenko ter s tem kršitev domneve nedolžnosti.
V primeru ponavljajoče se kriminalne dejavnosti, ko posamezno dejanje ne predstavlja samostojnega kaznivega dejanja (kot pri nadaljevanem kaznivem dejanju), teče zastaranje kazenskega pregona od dneva, ko je bilo storjeno zadnje dejanje iz sklopa takšne dejavnosti.
razlogi za revizijo - izpodbijanje dokazne ocene - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - povrnitev škode zaradi aretacije - pojem uporabe strelnega orožja - opozorilni streli v zrak - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost ravnanja policistov
Pritrditi je stališču nižjih sodišč, da opozorilni strel v zrak ne pomeni uporabe strelnega orožja kot prisilnega sredstva. Zato za streljanje v zrak ni treba, da bi bili izpolnjeni pogoji iz 16. in 17. točke Navodila o uporabi prisilnih sredstev iz leta 1981, ki so sicer določeni za uporabo strelnega orožja.