razlogi za revizijo - izpodbijanje dokazne ocene v reviziji - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Z revizijskimi navedbami, s katerimi tožnica povzema in ocenjuje vsebino v postopku prebranih listin in izpovedi prič, ter s tem skuša predstaviti sklep o resničnosti njene trditve, da je toženki posodila 52.663,79 EUR, ni mogoče utemeljiti nobene bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Vsebinsko namreč te navedbe pomenijo izpodbijanje dokazne ocene nižjih sodišč.
davki – dovoljenost revizije – trditveno in dokazno breme – vrednost spornega predmeta – pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice – finančni leasing – prometni davek
Trditveno in dokazno breme izpolnjevanja pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta. Če ta ne uspe izkazati enega izmed njih, Vrhovno sodišče njegovo revizijo zavrže kot nedovoljeno.
ZKP člen 371, 371/1-11, 397, 397/3, 424, 424/1.URS člen 25.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - pravica do pritožbe - delna razveljavitev - nov postopek - izvajanje dokazov - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa
Če sodišče druge stopnje ob odločanju o pritožbi ugotovi, da je potrebno kaznivo dejanje drugače pravno opredeliti, razveljavi sodbo sodišča prve stopnje glede tega dejanja v celoti, torej tako glede pravne opredelitve kaznivega dejanja, kot glede kazenske odgovornosti obsojenca.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2004730
ZKP člen 372, 372/1-5, 374, 420, 420/2.
kršitev kazenskega zakona - odločba o kazenski sankciji - odmera kazni
Z navedbami, da je sodišče premalo poudarka dalo okoliščinam, ki upravičujejo odpustitev kazni oziroma izrek milejše kazni, vložnik zahteve za varstvo zakonitosti ne more utemeljiti kršitve kazenskega zakona.
OZ člen 179.ZPP člen 41, 41/2, 153, 153/3, 367, 367/2, 377.
predujem za stroške, ki bodo nastali z izvedbo dokaza - postavitev novega izvedenca - rok za plačilo predujma - nadaljevanje postopka - opustitev izvedbe dokaza - predujem, plačan po izteku roka - povrnitev nepremoženjske škode - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - višina odškodnine - načelo individualizacije odškodnine - načelo objektivne pogojenosti odškodnine - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - zavrženje revizije
Procesna pravila o pravočasni založitvi predujma za izvedbo predlaganega dokaza in o sankciji za kršitev teh pravil so predpisana zaradi učinkovitega izvajanja načela ekonomičnosti in pospešitve postopka. Ravnanje tožnice, ki je predujem plačala več kot tri mesece po izteku s strani sodišča določenega 30-dnevnega roka za plačilo, ni v skladu z navedenim načelom. Zato sodišče, ki je poleg strank odgovorno za izvedbo tega načela, kasnejšega plačila ni bilo dolžno upoštevati.
Presoja odmere pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Povračilni zahtevek zoper toženca na podlagi njegovega zavarovanja avtomobilske odgovornosti je sestavljen iz dveh zahtevkov, ki temeljita na dveh različnih dejanskih podlagah. Zavarovalnica je izplačala odškodnino dvema oškodovancema. Dovoljenost revizije se zato presoja po vrednosti vsakega posameznega zahtevka.
spor o pristojnosti - izvršba na denarna sredstva na računu - stalno bivališče dolžnika
Upnik namreč predlaga izvršbo na dolžnikova denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet, za predlagano sredstvo izvršbe pa je po 100. in 136. členu ZIZ, upoštevaje drugi odstavek 40.c člena ZIZ, krajevno pristojno sodišče dolžnikovega stalnega prebivališča.
življenjsko zavarovanje - ničnost zavarovalne pogodbe - čas nastanka zavarovalnega primera - neresničnost prijave - nepopolnost prijave - zamolčanje pomembnih dejstev ob sklenitvi pogodbe
Presoja toženkine (ne)upravičenosti odkloniti izplačilo zavarovalne vsote, ki sta jo sodišči prve in druge stopnje opravili le znotraj okvira določb 908. in 909. člena ZOR, je pomanjkljiva, saj izhaja iz podmene o neoporečnosti zavarovalnega primera - torej smrti pravne prednice tožnikov kot za obe pogodbeni stranki ob sklenitvi življenjskega zavarovanja negotovega dogodka v pomenu določbe prvega dostavka 898. člena ZOR. Ko je ob sklenitvi zavarovalne pogodbe zavarovalni primer že nastal, oziroma če je ob sklenitvi že bil v nastajanju ali je bilo gotovo, da bo nastal, je namreč po določbi drugega odstavka 898. člena istega zakona zavarovalna pogodba nična.
V obravnavani zadevi ne gre za spor, v katerem je pravica oziroma obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, saj gre za spor o izdaji gradbenega dovoljenja, zato dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ne pride v poštev. Ker revidentka ne navaja, katero naj bi bilo pomembno pravno vprašanje, ni izpolnila trditvenega in dokaznega bremena o obstoju pogojev za dovolitev revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
DENACIONALIZACIJA - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - NEPRAVDNO PRAVO
VS0011838
ZIKS člen 145. ZNP člen 37. Odlok AVNOJ o prehodu sovražnikovega imetja v državno svojino, o državnem upravljanju imetja odsotnih oseb in o zasegi imetja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odtujile (1945) člen 1, 1/1-1, 1/1-2, 1/1-3. Zakon o konfiskaciji imovine in o izvrševanju konfiskacije (1945) člen 30, 30/1, 30/2, 30/4. Zakon o zaplembi premoženja in o izvrševanju zaplembe (1946) člen 5, 5/4.
zaplemba premoženja na podlagi kazenske sodbe - vrnitev zaplenjenega premoženja - podržavljanje premoženja - prehod premoženja v državno last ex lege - odločba komisije - vpis v zemljiško knjigo
V vsakem primeru je treba posebej ugotoviti, ali je prešlo premoženje v državno lastnino na podlagi 1. oziroma 2. točke prvega odstavka prvega člena Odloka AVNOJ ali pa na podlagi 3. točke prvega odstavka prvega člena tega odloka.
V prvem primeru je prišlo do prehoda premoženja v državno last s 6. 2. 1945 po samem Odloku AVNOJ, v drugem primeru pa z dnem pravnomočnosti kazenske sodbe.
Če je premoženje odvzeto po 1. ali 2. točki prvega odstavka prvega člena Odloka AVNOJ in je premoženje postalo državno po samem odloku oziroma zakonu, lahko predlagatelji zahtevajo vračilo premoženja samo v upravnem postopku ob pogojih ZDen. Če pa je premoženje prešlo v državno last na podlagi kazenske sodbe, torej 3. točke prvega odstavka prvega člena Odloka AVNOJ, je po razveljavitvi kazenske sodbe predviden sodni postopek vrnitve zaplenjenega premoženja po ZIKS.
sklep o poplačilu - prodaja nepremičnine na dražbi - obračun terjatev - edini upnik kot kupec nepremičnine
V situaciji, ko je treba poplačati le edinega upnika, ki je tudi kupec nepremičnine, in je hkrati očitno, da dosežena kupnina ne dosega višine izterjevane terjatve, bi zahteva, da se v sklepu o poplačilu navede tudi natančen obračun, predstavljala goli formalizem, ki bi bil namenjen le sam sebi, saj zanj ni nobene vsebinske potrebe.
povrnitev nepremoženjske škode - duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti - komentar na spletnem forumu - dokazovanje - dokazno breme
Zaradi procesnega položaja, ki ga v pravdi ima, je bila tožnica tista, ki je morala dokazovati in dokazati resničnost tožnikovega avtorstva spornih spletnih komentarjev. Vendar z dokazi, ki jih je sodišče izvedlo na njen predlog, tožnica te svoje trditve ni uspela dokazati. Njihova dokazna moč je bila pač prešibka za argumentacijo, ki bi izključila vsak razumen dvom v resničnost toženčevega avtorstva.
Če je pri deljivi obveznosti več upnikov in ni določeno kaj drugega, se terjatev deli med njimi na enake dele in more vsak upnik zahtevati le svoj del terjatve (tretji odstavek 412. člena ZOR). Revidentka je bila tako upravičena zahtevati le 2.635,09 EUR, ta znesek pa ne dosega revizijskega praga.