KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2004709
ZKP člen 371, 371/1-11, 371/2, 372, 372-1.KZ člen 183, 183/3.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - presoja pritožbenih razlogov - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - spolni napad na osebo, mlajšo od 15 let - zakonski znaki kaznivega dejanja - druga spolna dejanja
Druga spolna dejanja so vsa tista dejanja, ki pomenijo v konkretnem primeru fizičen poseg v spolno integriteto oškodovancev in morajo izhajati iz spolnih pobud, saj šele ob izpolnitvi tega pogoja objektivno ravnanje storilca dobi lastnost spolnega dejanja v smislu zakonskega znaka kaznivega dejanja (po tretjem odstavku 183. člena KZ).
Sojenje po cenah na dan sodne odločbe zagotavlja ohranitev realne vrednosti prisojene odškodnine, zato je treba po drugi strani upoštevati tudi realno vrednost že izplačane akontacije na enak način, to je z valorizacijo.
ZOR člen 210, 371, 381, 381/1-1.ZZZDR člen 51, 59.
povrnitev vlaganj v tujo nepremičnino - neupravičena pridobitev - verzijski zahtevek - vlaganja v povečanje vrednosti posebnega premoženja zakonca - skupno premoženje zakoncev - deleži na skupnem premoženju zakoncev - zastaranje terjatve iz naslova neupravičene obogatitve
Uporaba 210. člena ZOR kot podlaga za odločanje o tožnikovih vlaganjih pred sklenitvijo zakonske zveze je materialnopravno pravilna. Do takrat tožnik namreč ni vlagal v njuno skupno premoženje, temveč je vlagal v tujo nepremičnino z namenom, da bo v njej s toženko živel. Ker je njuna zveza razpadla, je bil tožnik za svoj vložek prikrajšan, toženka pa obogatena.
Vlaganja zakoncev v času njune zakonske zveze je treba presojati na podlagi določb ZZZDR o premoženjskih razmerjih med zakonci in ne določb ZOR o neupravičeni obogatitvi. To pomeni, da je treba zahtevek za vrnitev vlaganj (tako vrednosti fizične pomoči pri gradnji kot plačil za material in delo), ki so bila opravljana v času zakonske zveze, obravnavati z vidika pravice do izplačila deleža vlaganj po 59. členu ZZZDR. Sodišči bi morali oceniti, koliko se je vrednost nepremičnine povečala zaradi del in plačil po sklenitvi zakonske zveze (tako tožnikovih kot toženkinih), in nato ugotoviti, kolikšni so deleži pravdnih strank na tej povečani vrednosti.
neupravičena pridobitev - delo na kmetiji - podlaga, ki se ni uresničila - odločanje po prostem preudarku
Revizija poskuša utemeljiti zmotno uporabo materialnega prava s trditvijo, da pritožbeno sodišče govori o obogatitvenem zahtevku, vendar toženec ni bil obogaten, toženka pa ne prikrajšana in gre samo za zmotno gledanje na stvar. S takimi trditvami toženec ne more izpodbiti pravilne materialnopravne presoje, ki temelji na dejanskih ugotovitvah, da je tožnica s svojim delom za toženca ustvarila korist, hkrati pa bila prikrajšana, ker se ni uresničila podlaga, ki ji je bila za delo v korist tožnika obljubljena, to je pridobitev nepremičnine s strani toženca.
dovoljenost revizije - navadno sosporništvo - kumulacija tožbenih zahtevkov - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Tožnika (in toženca) sta navadna sospornika. Tožnika sta v tožbi za vse nedenarne zahtevke navedla enotno vrednost spora 2,100.000 SIT. Ob podmeni, da so vsi zahtevki ovrednoteni enako, je vrednost vsakega relevantnega zahtevka za dovoljenost revizije prenizka.
spor z mednarodnim elementom - uporaba avstrijskega prava - kreditna pogodba - anatocizem - ne ultra alterum tantum v avstrijskem pravu - iura novit curia
V civilnih postopkih velja načelo, da sodišče pozna pravo (tudi tuje pravo) po uradni dolžnosti (iura novit curia), vendar le v okviru trditev pravdnih strank, ki morajo biti pravočasno podane.
Obrestovanje obresti v avstrijskem pravu ni absolutno prepovedano.
Pravilo ne ultra alterum tantum res pozna tudi avstrijsko pravo, vendar z nekoliko drugačno vsebino, kot jo je poznalo naše pravo. Določba paragrafa 1335 ODZ določa, da pravica zahtevati obresti preneha, če upnik pusti, da so obresti brez sodnega opomina narasle do zneska glavnice. Namen določbe je zaščiti dolžnika pred špekulativnim upnikovim ravnanjem, ki bi, namesto da bi dolžnika terjal, raje čakal in dosegel višji znesek svoje terjatve.
podlage odškodninske odgovornosti - dokazno breme - pravilo o obrnjenem dokaznem bremenu glede krivde
Pravnomočna odločitev o zavrnitvi tožnikovega zahtevka za plačilo odškodnine temelji na ugotovitvah o neobstoju tistih elementov civilnega delikta (nedopustnega ravnanja toženke kot relevantnega vzroka za tožniku nastalo škodo), katerih dokazovanje sodi v sklop tožnikovega dokaznega bremena. Dejansko stanje, ugotovljeno v pravnomočni sodbi, pa sploh ni terjalo uporabe materialnopravnih določb, na katere se tožnik v reviziji sklicuje bodisi z grajo njihove razlage bodisi z očitkom neupoštevanja (prvega odstavka 154. člena, 158. člena ter 161., 162. in 163. člena ZOR).
V obravnavanem primeru je bil postopek prisilne izterjave zoper tožnika po uradni dolžnosti ustavljen zaradi poteka absolutnega zastaralnega roka. Tožnik si tako svojega položaja z revizijsko odločitvijo v ničemer ne more izboljšati, saj prisilne izterjave spornega davčnega dolga v nobenem primeru ni več mogoče uveljaviti. Tožnik že ob vložitvi revizije ni imel več pravno varovanega interesa, da izpodbija odločbo tožene stranke.
dovoljenost revizije – odškodninski spor – vrednost spornega predmeta – materialno sosporništvo - zavrženje revizije
Revidenti uveljavljajo vsak svojo odškodnino oziroma rento iz škodnega dogodka, kar pomeni, da se upošteva kot vrednost spornega predmeta vrednost zahtevka vsakega posameznega tožnika oziroma v primeru prve tožnice, ki uveljavlja dva zahtevka, vrednost vsakega posameznega zahtevka.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 42, 42/1, 83, 83/2-2. ZUP člen 260, 260-1. CZ člen 154, 154/1-a. ZPP člen 11, 11/1.
carine - združitev revizij – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – obnova carinskega postopka ali naknadni obračun carinskega dolga – odločanje v obnovljenem postopku
Tožeča stranka z zatrjevano neenotnostjo sodne prakse ne more utemeljiti dovoljenosti revizij. Z njo namreč vsebinsko napada pravilnost in zakonitost sklepa o uvedbi obnove postopka, predmet presoje v obravnavanih zadevah pa je odločanje v obnovljenem postopku. V obravnavanih zadevah gre torej za vprašanje, ali je bil carinski dolg pravilno in zakonito odmerjen, in ne za vprašanje, na kateri pravni podlagi naknadno odmeriti carinski dolg – ali z uporabo določb ZUP o obnovi postopka ali z uporabo določb CZ o naknadnem obračunu carinskega dolga.
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije po 83. členu ZUS-1 je na strani revidenta.
Pomembno pravno vprašanje mora revident specificirati. Posledice, ki jih ima isti pravni posel na civilnem in davčnem področju, so lahko različne. Vsaka odmera davkov posega v premoženje davčnih zavezancev.
Revident, ki se sklicuje na neenotno sodno prakso sodišča prve stopnje, mora priložiti odločbe in ni dovolj, da navede le opravilne številke odločb.
V zadevi je treba ugotoviti, ali je zaradi neizpolnitve pogodbene obveznosti s strani druge tožene stranke obseg nastale škode večji, kot bi bil v primeru, če bi bila ustrezna pogodba z zunanjim izvajalcem sklenjena, kar implicira, da bi prišlo do hitrejšega odziva na povzročen požar in da bi bila povzročena škoda manjša.