bistvene kršitve določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - objektivna identiteta med obtožbo in sodbo - pravice obrambe - dokazni predlog - zavrnitev dokaznega predloga
Za presojo materialne resnice ni pomembno, kdo je predlagal posamezen dokaz, ampak kakšen je rezultat dokazovanja. Tako lahko vsaka od strank šteje, da ji je v korist dokaz, katerega izvedbo je predlagala nasprotna stranka.
V obravnavani zadevi ne gre za spor, v katerem je pravica oziroma obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, saj gre za spor o izdaji gradbenega dovoljenja, zato dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ne pride v poštev. Ker revidentka ne navaja, katero naj bi bilo pomembno pravno vprašanje, ni izpolnila trditvenega in dokaznega bremena o obstoju pogojev za dovolitev revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
DENACIONALIZACIJA - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - NEPRAVDNO PRAVO
VS0011838
ZIKS člen 145. ZNP člen 37. Odlok AVNOJ o prehodu sovražnikovega imetja v državno svojino, o državnem upravljanju imetja odsotnih oseb in o zasegi imetja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odtujile (1945) člen 1, 1/1-1, 1/1-2, 1/1-3. Zakon o konfiskaciji imovine in o izvrševanju konfiskacije (1945) člen 30, 30/1, 30/2, 30/4. Zakon o zaplembi premoženja in o izvrševanju zaplembe (1946) člen 5, 5/4.
zaplemba premoženja na podlagi kazenske sodbe - vrnitev zaplenjenega premoženja - podržavljanje premoženja - prehod premoženja v državno last ex lege - odločba komisije - vpis v zemljiško knjigo
V vsakem primeru je treba posebej ugotoviti, ali je prešlo premoženje v državno lastnino na podlagi 1. oziroma 2. točke prvega odstavka prvega člena Odloka AVNOJ ali pa na podlagi 3. točke prvega odstavka prvega člena tega odloka.
V prvem primeru je prišlo do prehoda premoženja v državno last s 6. 2. 1945 po samem Odloku AVNOJ, v drugem primeru pa z dnem pravnomočnosti kazenske sodbe.
Če je premoženje odvzeto po 1. ali 2. točki prvega odstavka prvega člena Odloka AVNOJ in je premoženje postalo državno po samem odloku oziroma zakonu, lahko predlagatelji zahtevajo vračilo premoženja samo v upravnem postopku ob pogojih ZDen. Če pa je premoženje prešlo v državno last na podlagi kazenske sodbe, torej 3. točke prvega odstavka prvega člena Odloka AVNOJ, je po razveljavitvi kazenske sodbe predviden sodni postopek vrnitve zaplenjenega premoženja po ZIKS.
sklep o poplačilu - prodaja nepremičnine na dražbi - obračun terjatev - edini upnik kot kupec nepremičnine
V situaciji, ko je treba poplačati le edinega upnika, ki je tudi kupec nepremičnine, in je hkrati očitno, da dosežena kupnina ne dosega višine izterjevane terjatve, bi zahteva, da se v sklepu o poplačilu navede tudi natančen obračun, predstavljala goli formalizem, ki bi bil namenjen le sam sebi, saj zanj ni nobene vsebinske potrebe.
povrnitev nepremoženjske škode - duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti - komentar na spletnem forumu - dokazovanje - dokazno breme
Zaradi procesnega položaja, ki ga v pravdi ima, je bila tožnica tista, ki je morala dokazovati in dokazati resničnost tožnikovega avtorstva spornih spletnih komentarjev. Vendar z dokazi, ki jih je sodišče izvedlo na njen predlog, tožnica te svoje trditve ni uspela dokazati. Njihova dokazna moč je bila pač prešibka za argumentacijo, ki bi izključila vsak razumen dvom v resničnost toženčevega avtorstva.
Če je pri deljivi obveznosti več upnikov in ni določeno kaj drugega, se terjatev deli med njimi na enake dele in more vsak upnik zahtevati le svoj del terjatve (tretji odstavek 412. člena ZOR). Revidentka je bila tako upravičena zahtevati le 2.635,09 EUR, ta znesek pa ne dosega revizijskega praga.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2004709
ZKP člen 371, 371/1-11, 371/2, 372, 372-1.KZ člen 183, 183/3.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - presoja pritožbenih razlogov - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - spolni napad na osebo, mlajšo od 15 let - zakonski znaki kaznivega dejanja - druga spolna dejanja
Druga spolna dejanja so vsa tista dejanja, ki pomenijo v konkretnem primeru fizičen poseg v spolno integriteto oškodovancev in morajo izhajati iz spolnih pobud, saj šele ob izpolnitvi tega pogoja objektivno ravnanje storilca dobi lastnost spolnega dejanja v smislu zakonskega znaka kaznivega dejanja (po tretjem odstavku 183. člena KZ).
Sojenje po cenah na dan sodne odločbe zagotavlja ohranitev realne vrednosti prisojene odškodnine, zato je treba po drugi strani upoštevati tudi realno vrednost že izplačane akontacije na enak način, to je z valorizacijo.
ZOR člen 210, 371, 381, 381/1-1.ZZZDR člen 51, 59.
povrnitev vlaganj v tujo nepremičnino - neupravičena pridobitev - verzijski zahtevek - vlaganja v povečanje vrednosti posebnega premoženja zakonca - skupno premoženje zakoncev - deleži na skupnem premoženju zakoncev - zastaranje terjatve iz naslova neupravičene obogatitve
Uporaba 210. člena ZOR kot podlaga za odločanje o tožnikovih vlaganjih pred sklenitvijo zakonske zveze je materialnopravno pravilna. Do takrat tožnik namreč ni vlagal v njuno skupno premoženje, temveč je vlagal v tujo nepremičnino z namenom, da bo v njej s toženko živel. Ker je njuna zveza razpadla, je bil tožnik za svoj vložek prikrajšan, toženka pa obogatena.
Vlaganja zakoncev v času njune zakonske zveze je treba presojati na podlagi določb ZZZDR o premoženjskih razmerjih med zakonci in ne določb ZOR o neupravičeni obogatitvi. To pomeni, da je treba zahtevek za vrnitev vlaganj (tako vrednosti fizične pomoči pri gradnji kot plačil za material in delo), ki so bila opravljana v času zakonske zveze, obravnavati z vidika pravice do izplačila deleža vlaganj po 59. členu ZZZDR. Sodišči bi morali oceniti, koliko se je vrednost nepremičnine povečala zaradi del in plačil po sklenitvi zakonske zveze (tako tožnikovih kot toženkinih), in nato ugotoviti, kolikšni so deleži pravdnih strank na tej povečani vrednosti.
neupravičena pridobitev - delo na kmetiji - podlaga, ki se ni uresničila - odločanje po prostem preudarku
Revizija poskuša utemeljiti zmotno uporabo materialnega prava s trditvijo, da pritožbeno sodišče govori o obogatitvenem zahtevku, vendar toženec ni bil obogaten, toženka pa ne prikrajšana in gre samo za zmotno gledanje na stvar. S takimi trditvami toženec ne more izpodbiti pravilne materialnopravne presoje, ki temelji na dejanskih ugotovitvah, da je tožnica s svojim delom za toženca ustvarila korist, hkrati pa bila prikrajšana, ker se ni uresničila podlaga, ki ji je bila za delo v korist tožnika obljubljena, to je pridobitev nepremičnine s strani toženca.
dovoljenost revizije - navadno sosporništvo - kumulacija tožbenih zahtevkov - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Tožnika (in toženca) sta navadna sospornika. Tožnika sta v tožbi za vse nedenarne zahtevke navedla enotno vrednost spora 2,100.000 SIT. Ob podmeni, da so vsi zahtevki ovrednoteni enako, je vrednost vsakega relevantnega zahtevka za dovoljenost revizije prenizka.
spor z mednarodnim elementom - uporaba avstrijskega prava - kreditna pogodba - anatocizem - ne ultra alterum tantum v avstrijskem pravu - iura novit curia
V civilnih postopkih velja načelo, da sodišče pozna pravo (tudi tuje pravo) po uradni dolžnosti (iura novit curia), vendar le v okviru trditev pravdnih strank, ki morajo biti pravočasno podane.
Obrestovanje obresti v avstrijskem pravu ni absolutno prepovedano.
Pravilo ne ultra alterum tantum res pozna tudi avstrijsko pravo, vendar z nekoliko drugačno vsebino, kot jo je poznalo naše pravo. Določba paragrafa 1335 ODZ določa, da pravica zahtevati obresti preneha, če upnik pusti, da so obresti brez sodnega opomina narasle do zneska glavnice. Namen določbe je zaščiti dolžnika pred špekulativnim upnikovim ravnanjem, ki bi, namesto da bi dolžnika terjal, raje čakal in dosegel višji znesek svoje terjatve.