pravnomočno razsojena stvar - res iudicata kot procesna ovira
Za res iudicata gre ne le, ko tožnik vloži novo tožbo o pravnomočno že razsojenem zahtevku, pač pa tudi, ko je bilo zahtevku v celoti pravnomočno ugodeno, pa je bil ta prenizko postavljen in je predmet novega zahtevka razlika med prejšnjim (prenizkim) in realnim zahtevkom.
gospodarski spor - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Postopkovna pravila je treba razlagati restriktivno in je zato relevantna narava spora odvisna od vsebine tožbenega zahtevka (tožnica je zahtevala, da se izvršba izreče za nedopustno).
ZNZGP člen 7a, 79, 79/1, 79/2. Uredba o izvajanju zakonov in drugih zveznih pravnih predpisov na ozemlju, na katero se je razširila civilna uprava FLRJ (1954) člen 6. Uredba o nadzorstvu nad prometom z nepremičninam (1948) člen 5. Zakon o veljavi Ustave, zakonov in drugih zveznih pravnih predpisov na ozemlju, na katero se je z mednarodnim sporazumom razširila civilna uprava FLRJ (1954) člen 7a.
nacionalizacija podedovane nepremičnine - tuj državljan - cona B STO - vrnitev nepremičnine
Tožnici kot tuji državljanki je bila nepremičnina nacionalizirana po samem zakonu 8. 10. 1972, ko je Zakon o nacionalizaciji zasebnih gospodarskih podjetij (ZNZGP) začel veljati tudi na območju bivše cone B STO. Okoliščina, da je tožnica pred navedenim datumom nepremičnino pridobila z dedovanjem ni relevanta, saj zakon pri nacionalizaciji ni predvidel izjem, ko so bile nepremičnine podedovane.
Ker sta sodišči ugotovili, da je raztrganje degenerativne rotatorne manšete pustilo pri tožnici trajne posledice v funkcionalnem smislu, zgolj bolečine v ramenskem sklepu pred poškodbo, ne morejo biti v vzročni zvezi z omejeno gibljivostjo rame. Degenerativne spremembe so bile tako lahko le pogoj, na pa vzrok rupture.
Po ustaljeni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ker revidentka niti ne zatrjuje, ne obrazloži in ne dokaže, da bi bil za dovoljenost revizije izpolnjen kateri izmed pogojev iz 2. odstavka 83. člena ZUS-1, revizija ni dovoljena.
Rok, določen v 127. členu ZDavP, je objektivni rok, ki velja za davčni organ, in je instrukcijske narave. Tudi, če dohodnina ni odmerjena do 31. oktobra, to ne vpliva na samo davčno obveznost zavezanca, ki mora kljub preteku roka svojo davčno obveznost poravnati.
ZDavP člen 1, 1/5, 22, 22/2. ZUP člen 213, 213/1, 275, 275/1. Pravilnik o uporabi Zakona o prometnem davku člen 16a.
samoobdavčitev - odprava, sprememba in razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici
Če z izrekom odločbe ni odmerjen davek, ampak se opravi samoobdavčitev, potem ni mogoče zahtevati odprave odločbe po nadzorstveni pravici. Pogoj za odpravo odločbe je namreč izdana odločba. Povzetek obračunanega davka v obrazložitvi odločbe ne pomeni odmere davka.
Odmera odškodnine ne more odraziti zgolj oškodovančevega individualnega vrednotenja konkretnih posledic. Pomembno je, da ima omenjeno načelo korektiv v načelu objektivne pogojenosti višine odškodnine.
ZOR člen 177, 177/3, 200, 203, 941. ZPP člen 41, 41/2, 70, 70/5, 367, 367/2, 377.
odgovornost za škodo od nevarne stvari - objektivna odgovornost imetnika motornega vozila - trčenje motornega vozila in pešca - ravnanje oškodovanca - povrnitev nepremoženjske škode - višina denarne odškodnine - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje dela revizije - izločitev sodnika poročevalca na pritožbeni stopnji
Toženkin zavarovanec bi lahko preprečil trk s tožnico, če bi hitrost svoje vožnje prilagodil zahtevam, ki jih določata 45. in 58. člen Zakona o temeljih varnosti cestnega prometa, vendar pa je ključni vzrok konkretne nezgode nedvomno v ravnanju tožnice, ki je nenadoma, ne da bi se poprej prepričala, ali lahko to varno stori, stopila na vozišče izza parkiranega traktorja, s čimer je kršila določbi 103. in 107. člen ZTVCP.
Revizija tako neupravičeno minimalizira tožničino hudo kršitev cestnoprometnih predpisov. Glede na navedeno je tudi po presoji revizijskega sodišča materialno pravno pravilen zaključek nižjih sodišč, da je prispevek toženkinega zavarovanca k nastanku škode 60 % in nič več.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - objektivna identiteta med obtožbo in sodbo - pravice obrambe - dokazni predlog - zavrnitev dokaznega predloga
Za presojo materialne resnice ni pomembno, kdo je predlagal posamezen dokaz, ampak kakšen je rezultat dokazovanja. Tako lahko vsaka od strank šteje, da ji je v korist dokaz, katerega izvedbo je predlagala nasprotna stranka.
Tožeča stranka v reviziji, razen pavšalne navedbe pcto, ne obrazloži, kaj ta znesek predstavlja in kolikšen del izterjevanega davka je dejansko spornega. Kot hude posledice, ki naj bi ji nastale, tožeča stranka navaja, da bo morala isto terjatev plačati dvakrat po dveh pravnomočnih izvršilnih naslovih. Samo dejstvo, da proti tožeči stranki istočasno tečeta dva postopka prisilne izterjave, še ne pomeni, da bo morala tožeča stranka kot dolžnikov dolžnik isti dolg plačati dvakrat, temveč bo zarubljena terjatev z izpolnitvijo prenehala. Posledice, ki jih kot hude navaja tožeča stranka, tako ne bodo nastopile.
Zakoniti zastopnik toženke ob vložitvi revizije ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit, zato takšna revizija glede na navedeno ni dovoljena (drugi odstavek 374. člena ZPP) in jo je revizijsko sodišče zavrglo (377. člen ZPP).
Niti prvi odstavek 939. člena ZOR niti kakšna druga določba ne določa, da bi se terjatev po prehodu na zavarovalnico kakorkoli spremenila, kar pomeni, da terjatev preide z vsemi lastnostmi, kot jih je imela v trenutku prehoda. To velja tudi za morebitno zastaranje terjatve. Vsakršen dvom o začetku teka zastaralnega roka odpravlja šesti odstavek 380. člena ZOR. Določba jasno pove, da začne teči zastaranje terjatve, ki jo pridobi zavarovalnica od zavarovanca zoper tretjega, takrat, ko začne teči proti tretjemu zastaranje zavarovančeve terjatve, in se tudi konča v enakem roku.
pogodba kot materialno pravo - vsebina pogodbe - uporabnina za poslovni prostor
Souporaba poslovnega prostora s pogodbo ni bila predvidena; pogodbeni stranki z njo nista regulirali drugačnih razmer od tistih, ki so obstajale v času sklenitve pravnega posla. Ko so se te s tožničinim nastopom soposesti poslovnega prostora spremenile, je prenehalo razmerje, ki ga je pogodba urejala. Pogodba torej ne more predstavljati materialnega prava za presojo tistih (v konkretnem primeru »kasnejših«) razmerij, ki z njo niso bila urejena.