Ker bo revident kljub izbrisu iz imenika ZAPS na podlagi drugega odstavka 230. člena ZGO-1 ob izpolnjevanju tam navedenih pogojev kot tehnik še vedno nastopal tudi kot odgovorni nadzornik in odgovorni vodja del pri zahtevnih projektih, zanj z izpodbijano odločbo zatrjevane zelo hude posledice niso nastale.
ZTuj-1 člen 36, 37, 52, 52/2, 56. ZUS člen 34, 34/1-4.
dovoljenje tujcu, da začasno ostane v RS - odhod tujca iz RS - pravni interes za upravni spor – zavrženje tožbe
Pravica do zadrževanja tujca v Republiki Sloveniji velja oziroma se izvaja le na ozemlju Republike Slovenije. Zato tudi po presoji Vrhovnega sodišča tožnik zaradi odhoda iz Republike Slovenije ne izkazuje več pravnega interesa za upravni spor v zadevi izdaje dovoljenja za zadrževanje tujca po 52. členu ZTuj-1.
brezplačna pravna pomoč – zavrnjeno plačilo stroškov odvetnika – aktivna legitimacija za tožbo v upravnem sporu
Od tega, komu je naloženo vračilo napotnice za brezplačno pravno pomoč, so odvisne posledice nepravočasnega vračila le-te in s tem aktivna legitimacija strank v postopku odločanja o plačilu stroškov brezplačne pravne pomoči.
denacionalizacija - dovoljenost revizije – trditveno in dokazno breme – pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti – pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice
Revident mora natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito. Navedenega standarda pa revidentka ni izpolnila z zatrjevanjem kršitev človekovih pravic iz 14., 22., 33. in prvega odstavka 15. člena Ustave, Splošne deklaracije o človekovih pravicah in Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, ne da bi hkrati opredelila pravno vprašanje in njegovo pomembnost po vsebini obravnavane zadeve.
družinsko pravo – dovoljenost revizije – odstop od sodne prakse
Da bi revidentka izkazala dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 bi morala natančno in konkretno navesti tako pravno vprašanje, glede katerega zatrjuje odstop od dosedanje prakse Vrhovnega sodišča, kot tudi sodno prakso Vrhovnega sodišča, z navedbo opravilnih številk zadev, od katere naj bi odločitev odstopala. Tega revidentka s pavšalno navedbo, da je izpodbijana sodba v nasprotju s prakso Vrhovnega sodišča, ni storila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRŽAVNO TOŽILSTVO - UPRAVNI SPOR
VS1011191
ZPP člen 339, 339/2-14. ZDT člen 41, 41/1. ZS člen 63.
bistvena kršitev postopka – neobrazložena sodba – pravica do izjave – pravica do pravnega sredstva – zavrnitev dokaznih predlogov
Sodišče mora v sodbi sprejeti stališče do tožbenih trditev, izvesti dokaze, jih oceniti in naposled sprejeti sklep o ugotovljenem dejanskem stanju, ki je podlaga za pravilno uporabo materialnega prava. Tudi zavrnitev dokaznega predloga mora biti obrazložena in se zaradi nepotrebnosti oziroma nerelevantnosti dokaza dokazni predlog lahko zavrne samo, če bi se z njim dokazovale trditve o dejstvih, ki ne bi mogle spremeniti odločitve sodišča oziroma, če gre za dokazovanje dejstev, ki so že dokazana.
civilni invalidi vojne – zapuščen vojaški material – vzročna zveza – dovoljeni revizijski razlogi – zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – prekluzivni rok materialnega prava – zamuda roka za vložitev zahteve
Ob reševanju revizije je Vrhovno sodišče ugotovilo, da je bila zahteva tožnika za priznanje statusa civilnega invalida vojne vložena prepozno. Takega zahtevka namreč po uveljavitvi ZVojI, to je po 1.1.1996, ni več dovoljeno vložiti.
ZUS člen 26, 26/1, 34, 34/1-2. ZS člen 83, 83/2, 83/3. ZInfP člen 10. ZUS-1 člen 73, 73/1, 107, 107/1.
prepozna tožba – tek procesnih rokov med sodnimi počitnicami - dostop do informacije javnega značaja – odločba informacijskega pooblaščenca
Ker je v obravnavani zadevi tožba vložena zoper odločbo informacijske pooblaščenke, ki je bila izdana na podlagi in v času veljavnosti ZInfP, se je sodišče prve stopnje pravilno sklicevalo na določbo četrtega odstavka 10. člena ZInfP, po katerem so postopki v upravnem sporu zoper odločbo ali sklep, ki ju izda informacijski pooblaščenec, nujni in prednostni. Prav glede na to izrecno zakonsko določbo pa je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbo tretjega odstavka 83. člena ZS, na podlagi katere je ugotovilo, da je rok za vložitev tožbe, ki ga določa prvi odstavek 26. člena ZUS (30 dni od vročitve upravnega akta) med sodnimi počitnicami.
mednarodna zaščita – azil – začasna omejitev gibanja – sum zavajanja – ugotavljanje istovetnosti prosilca
Res je sicer, da lahko prosilec zaprosi za mednarodno zaščito v katerikoli državi EU, vendar le v eni državi, ne pa v več državah hkrati; še posebej, če tako dejstvo pri nadaljnjih vlaganjih prošenj zamolči.
Ker je bila v obravnavani zadevi zoper prvostopenjski upravni akt vložena tožba, ne da bi bila predhodno vložena pritožba na upravni organ druge stopnje, je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbi 2. in 7. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, ko je tožbo zavrglo.
denacionalizacija - dovoljenost revizije – trditveno in dokazno breme – neizkazanost pogojev za dovolitev revizije
Revident mora natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito. Ker pa revident ne navaja niti pomembnega pravnega vprašanja niti ne navaja in ne izkazuje sodne prakse, od katere naj bi odstopala izpodbijana odločitev, niso izpolnjeni pogoji za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Samo zatrjevanje okoliščin, ki naj bi kazale na to, da so se razmere v matični državi za tožnika poslabšale, še ne zadošča za ponovno meritorno odločanje o prošnji za priznanje mednarodne zaščite in ne more spremeniti ocene, ki jo je napravila tožena stranka že v prvotnem postopku, ko je zavrnila njegovo prošnjo za pridobitev mednarodne zaščite, to je, da razlogi, zaradi katerih je tožnik zapustil matično državo, nimajo lastnosti dejanj preganjanja in tudi ne predstavljajo resne škode po 58. členu ZMZ.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR - UPRAVNI POSTOPEK
VS1011154
ZUS-1 člen 36, 36/1-2. ZUP člen 88, 88/3.
samostojna tožba – dopolnitev tožbe – več tožb - upravni spor – pravočasnost tožbe – vročitev pooblaščencem po ZUP
Glede na to, da je tožnik odločbo, ki je predmet presoje v tem upravnem sporu, izpodbijal že s tožbo 3.2.2009 po drugem pooblaščencu, sodišče tožbe, vložene po pooblaščenki B.B., ne bi smelo šteti za novo samostojno tožbo, ampak za dopolnitev tožbe.
V skladu z določbo tretjega odstavka 88. člena ZUP, ki se v skladu s 30. členom ZMZ uporablja v postopku za pridobitev mednarodne zaščite, če ni z ZMZ drugače določeno, je v primerih, kadar ima stranka več pooblaščencev, pravilna vročitev izkazana, če se vroči odločba samo enemu izmed njih.
razlogi za revizijo - izvedba dokazov - listine - izpodbijanje dejanskega stanja
Glede na to, da je toženec na prvem naroku za glavno obravnavo sam predlagal, naj tožnica predloži sporni dokaz, in dokaznega predloga kasneje ni umaknil, je sodišče pravilno upoštevalo ta dokaz kot pravočasen.
Pravilno je stališče sodišča, da zahtevkov obeh tožnic glede dovoljenosti revizije ni mogoče seštevati. Za odločitev o dovoljenosti revizije tudi ni pomembno, da gre za aktivno sosporništvo.
Ker tožnik ni predlagal preložitve naroka, niti ni izkazal opravičljivega razloga, zaradi katerega bi bilo sodišče dolžno narok preložiti, očitek kršitve kontradiktornosti ni utemeljen.
Ker je bilo ugotovljeno, da je bila meja, določena v sodni poravnavi, izvedena razen v manjšem delu, v tem delu pa ni bila izvedena iz razloga, ker mora toženec prej urediti mejo s tretjim, je stališče sodišč, da sodna poravnava ni nedoločna oziroma neizvršljiva, pravilno.