Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/2, 13, 13/1,. Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (2010) člen 4.
V obravnavani zadevi je nesporno, da bo pritožnik v primeru vrnitve na Hrvaško v okviru dublinskega postopka obravnavan kot prosilec za mednarodno zaščito in ne kot tujec. Glede na navedeno je po presoji Vrhovnega sodišča za ugotavljanje ovir za predajo Republiki Hrvaški na podlagi Uredbe Dublin III bistvenega pomena to, kako ravnajo hrvaški organi z osebami, ki imajo status prosilcev za mednarodno zaščito.
Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite člen 2c. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 13, 13/1, 18, 18/1, 18/1-b.
mednarodna in subsidiarna zaščita - predaja prosilca odgovorni državi - status begunca - namera - zavrnitev pritožbe
Z vidika odgovornosti Republike Hrvaške za obravnavanje pritožnikove prošnje na podlagi Uredbe Dublin III ni relevantno ali je ob prihodu na Hrvaško tam vložil namero oziroma prošnjo za mednarodno zaščito ali ne, temveč je relevantno nesporno dejstvo, da je na Hrvaško prišel. V obeh primerih je vzpostavljen položaj odgovornosti Hrvaške, le na drugi pravni podlagi (prvi odstavek 13. člena Uredbe Dublin III.
mednarodna in subsidiarna zaščita - zavrnjena prošnja za azil - samovoljna zapustitev azilnega doma - pravni interes - zavrženje pritožbe
Samovoljna zapustitev azilnega doma v času po izdaji odločbe toženke vpliva na vodenje upravnega spora, ki teče na podlagi prosilčeve tožbe zoper zanj neugodno odločbo o prošnji za mednarodno zaščito. Takšno ravnanje prosilca namreč kaže, da je prenehal njegov namen počakati na sodno odločitev, ki bi lahko bila v njegovo korist, s tem pa tudi, da izpodbijana odločba o zavrnitvi (ali zavrženju) njegove prošnje očitno ne posega več v njegovo pravico, ki jo je uveljavljal v prošnji za mednarodno zaščito.
Pritožnik tudi ni nasprotoval predlogu toženke za procesno končanje postopka, s tem da bi pojasnil, v čem prepozna nadaljnji obstoj svojega pravnega interesa,zato ni podlage za sklepanje, da je ta obstoječ v smislu objektivno izkazanega pritožnikovega namena uveljavljati mednarodno zaščito v Sloveniji, za kar si s to pritožbo prizadeva.Vrhovno sodišče je zato pritožbo kot nedovoljeno zavrglo.
Pritožnik je s trditvami o prepirih in pretepih z neznanimi osebami v izvorni državi navajal samo dejstva, ki glede na jasno zakonsko besedilo niso pomembna za obravnavanje upravičenosti do mednarodne zaščite. Ker tožnik v svoji izvorni državi ni imel nobenih problemov zaradi svoje rase, vere, narodnosti, političnega prepričanja ali pripadnosti določeni družbeni skupini, pri prepirih in pretepih niti ne gre za resno škodo v smislu 28. člena ZMZ-1. Prepiri in pretepi z neznanimi ljudmi pa ne pomenijo preganjanja v smislu 27. člena ZMZ-1.
mednarodna in subsidiarna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - ekonomski razlog za vložitev prošnje - zavrnitev pritožbe
pritožnik z zatrjevanjem slabega ekonomskega stanja v izvorni državi navajal samo dejstva, ki glede na jasno zakonsko besedilo in njegovo ustaljeno interpretacijo v sodni praksi niso pomembna za obravnavanje upravičenosti do mednarodne zaščite.
Tudi, če bi pritožnik izkazal, da se v izvorni državi ni mogel dolgoročno preživljati zaradi slabih ekonomskih razmer, takšna škoda ne bi zadostovala za obstoj resne škode iz 28. člena ZMZ-1, saj ta škoda ne sme biti posledica splošnega pomanjkanja v izvorni državi, ampak jo mora povzročiti tretja oseba.
mednarodna in subsidiarna zaščita - zavrnitev prošnje kot očitno neutemeljene - ekonomski razlog - nestrinjanje z odločitvijo sodišča - pomanjkljive navedbe - zavrnitev pritožbe - vsebinsko prazna pritožba
Pritožnikova prošnja za priznanje mednarodne zaščite je bila pravilno zavrnjena kot očitno neutemeljena, saj je soidšče prve stopnje pravilno zaključilo, da je pritožnik Maroko zapustil iz ekonomskih razlogov. Pritožba pa le s ponavljanjem vsebine pritožnikove izpovedi na glavni obravnavi ne more uspeti.
mednarodna in subsidiarna zaščita - zahteva za uvedbo ponovnega postopka - zavrženje zahteve - ekonomski razlog za vložitev prošnje
Vložitev ponovne prošnje za mednarodno zaščito je mogoče doseči le, če oseba v zahtevi bodisi predloži nove dokaze bodisi navede nova dejstva (ali oboje), ki bi lahko vplivali na drugačno rešitev glede priznanja mednarodne zaščite.
Direktiva 2011/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite člen 4, 4/1. ZMZ-1 člen 52, 52/1, 52/1-1, 52/1-2.
mednarodna in subsidiarna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - ekonomski razlogi prosilca za azil - neizpolnitev sodelovalne dolžnosti - pomanjkljive navedbe - varna izvorna država - subjektivna ogroženost - ponavljanje tožbenih navedb
Glede na to da je toženka pritožnika, kot izhaja iz 13. točke obrazložitve izpodbijane sodbe, tako ob vložitvi prošnje kot med osebnim razgovorom večkrat izrecno vprašala, zakaj se ne želi vrniti v izvorno državo, pritožnik pa je kot razlog vsakič navedel zgolj slab zaslužek, se Vrhovno sodišče strinja s presojo sodišča prve stopnje, da bi bilo v konkretnem postavljanje kakršnokoli dodatnih vprašanj odveč in da je toženka svojo sodelovalno dolžnost izpolnila v skladu s členom 4(1) Kvalifikacijske direktive II, pri čemer je po uradni dolžnosti pazila tudi, da nevednost in neukost prosilca ne bi vplivali na zagotovitev pravic, ki mu gredo po zakonu. Tudi iz odločb Ustavnega sodišča, na katere se sklicuje pritožnik, izhaja stališče, da je obseg ugotavljanja dejstev in informacij v prvi vrsti odvisen od navedb in izjav prosilca glede njegove subjektivne ogroženosti.
Direktiva 2011/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite člen 6. ZMZ-1 člen 24, 27, 28, 49, 49/1, 52, 52/1, 61.
mednarodna in subsidiarna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - ekonomski razlog za vložitev prošnje - resna škoda - revščina - varna izvorna država - seznanitev - dolžnost posredovanja podatkov - trditveno breme stranke - zdravstveno stanje prosilca - zavrnitev prošnje kot očitno neutemeljene
Instistut mednarodne zaščite je namenjen varstvu osebe pred preganjanjem ali resno škodo, ki bi mu jo v primeru vrnitve v izvorno državo lahko povzročile tretje osebe, in torej ne sme biti posledica splošnega pomanjkanja v izvorni državi. Zmanjšanje ekonomskih in socialnih pravic, dostopa do zdravstvenih storitev ali izobrazbe zaradi slabše ekonomske in socialne razvitosti prosilčeve izvorne države, v primerjavi z (ekonomskimi in socialnimi) pravicami, ki jih je užival v državi, kjer je zaprosil za mednarodno zaščito, pa po presoji Vrhovnega sodišča ne zadostuje za priznanje mednarodne zaščite.
Pritožnik ni zatrjeval, da bi bilo njegovo zdravstveno stanje pomembno z vidika pravno upoštevnih razlogov za priznanje mednarodne zaščite, njegova morebitna bolezen (astma) pa sama po sebi ne zadošča za (tožnikovo) pripadnost posebni družbeni skupini. V takih okoliščinah mora prosilec izkazati, da bi ga v izvorni državi dojemali kot različnega in torej s posebno identiteto, ali da je njegova bolezen nespremenljiva prirojena lastnost.
Upravni organ, ob seznanitvi prosilca z uporabo koncepta varne izvorne države, prosilca ni dolžan soočiti z informacijami o njegovi izvorni državi, ki so bile podlaga za uvrstitev države med varne izvorne države. Prosilec mora namreč navesti in izkazati tehtne razloge, da njegova izvorna država ni varna zanj, in ne, da ni varna na splošno. Ta možnost pa je zagotovljena že s seznanitvijo prosilca z uporabo koncepta varne izvorne države. S takšno seznanitvijo pred izdajo odločbe je zagotovljeno spoštovanje načela zaslišanja stranke, s tem pa prosilcu zagotovljena možnost, da domnevo varne izvorne države izpodbije.
mednarodna in subsidiarna zaščita - zahteva za uvedbo ponovnega postopka - zavrženje zahteve
Pravilno je stališče, da ni pomembno, ali ima prosilec za mednarodno zaščito dejansko lastnosti, ki so razlog za preganjanje v izvorni državi (npr. določeno politično prepričanje), bistveno je, da mu take značilnosti pripisuje subjekt preganjanja (deveti odstavek 27. člena ZMZ-1). Da bi potencialni izvajalec dejanj preganjanja prosilcu pripisal določeno značilnost, pa je pogoj, da je seznanjen z okoliščinami, ki so lahko podlaga za tako njegovo sklepanje (torej za sklepanje o prosilčevem političnem prepričanju, njegovi pripadnosti določeni veroizpovedi, posebni družbeni skupini itd.).
ZMZ-1 člen 52, 52/1, 52/1-1, 52/1-2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZUS-1 člen 75, 75/3.
mednarodna in subsidiarna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - ekonomski razlogi prosilca za azil - prepoved prisilne odstranitve ali vračanja - opredelitev do navedb strank
Pritožbeni očitek, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do tožnikovih navedb v zvezi z načelom nevračanja, je očitno neutemeljen, vsebinsko pa iz pritožbe ni vidnih argumentov, zaradi katerih bi bila navedena presoja napačno opravljena.
Preizkus stališč sodišča prve stopnje glede opustitve izvedbe glavne obravnave v pritožbenem postopku po uradni dolžnosti ni predviden.
mednarodna in subsidiarna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - ekonomski razlog za vložitev prošnje - zmotna uporaba materialnega prava - zavrnitev pritožbe
Pritožnik je z zatrjevanjem slabega ekonomskega stanja v izvorni državi navajal samo dejstva, ki glede na jasno zakonsko besedilo in njegovo ustaljeno interpretacijo v sodni praksi niso pomembna za obravnavanje upravičenosti do mednarodne zaščite.
mednarodna in subsidiarna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - ekonomski razlog za vložitev prošnje - resna škoda - nestrinjanje z dokazno oceno - zavrnitev pritožbe
Pritožnik je s svojimi navedbami zatrjeval slabo ekonomsko stanje v izvorni državi in navajal samo dejstva, ki glede na jasno zakonsko besedilo (20. in 28. člen ZMZ-1) in njegovo ustaljeno razlago v sodni praksi niso pomembna za obravnavanje upravičenosti do mednarodne zaščite.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS00067724
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 27, 27/3, 29, 29/3. ZUS-1 člen 32.
predaja odgovorni državi - začasna odredba - težko popravljiva škoda ni izkazana - pravni interes - odprava odločbe - vrnitev tujca
Izvršitev predaje prosilca za mednarodno zaščito odgovorni državi članici sama po sebi ne vpliva na vodenje (in dokončanje) upravnega spora in tudi ni nepopravljiva posledica, saj način odprave posledic izvršenega sklepa o predaji v primeru uspeha v upravnem sporu ureja že Uredba Dublin III, zato tožnik z navedbami, da mora ostati v Sloveniji, ker mu bo drugače odrečen pravni interes za določanje o tožbi, težko popravljive škode (32. člen ZUS-1) ni izkazal.
ZUS-1 člen 59, 59/1, 63, 63/2, 63/2-2, 71. ZMZ-1 člen 52, 52/1.
mednarodna in subsidiarna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - ekonomski razlog za vložitev prošnje - glavna obravnava - odločanje na seji senata - nesporno dejansko stanje - pravna vprašanja - zavrnitev pritožbe
Določbe Procesene direktive in z njo povezano prakso Sodišča EU je treba razumeti kot minimalne procesne standarde in ne kot oviro za določitev višjih standardov v okviru nacionalne procesne avtonomije.
Ne glede na razlog pospešitve postopka sodišče ne sme opustiti procesnih dejanj (tako tudi ne zaslišanja prosilca), ki so potrebna, da se prosilcu zagotovi učinkovito sodno varstvo.
Tudi v sodnem postopku presoje zakonitosti zavrnjenih prošenj za mednarodno zaščito kot očitno neutemeljenih sodišče na prvi stopnji odloči po opravljeni glavni obravnavi (prvi odstavek 51. člena ZUS-1), le izjemoma, če gre za primere iz 59. člena ZUS-1, lahko odloči brez nje, kar pa mora v sodbi tudi utemeljiti.
Upravno sodišče lahko sklicevanje na razloge upravnega akta uporabi za zavrnitev tožbenih ugovorov, ki so samo ponovljene navedbe iz upravnega postopka, s katerimi se je ukvarjal že upravni organ in jih obrazloženo kot neutemeljene zavrnil.
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 3. Listina evropske unije o temeljnih pravicah člen 4. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3. 3/2, 18, 18/1, 18/1-b,29, 29/3,.
mednarodna in subsidiarna zaščita - predaja prosilca odgovorni državi članici EU - sistemske pomanjkljivosti azilnega postopka - policijsko nasilje - načelo o nevračanju - status prosilca
Ovira za predajo prosilca odgovorni državi članici je ugotovitev, da v tej državi obstajajo sistemske pomanjkljivosti v izvajanju postopkov glede vloženih prošenj za mednarodno zaščito ali/in pri namestitvi prosilcev (bivanjski pogoji, prehrana, zdravstvena oskrba itd.). Take so, ko ni zagotovil, da bo glede na razmere odgovorna država članica resno obravnavala vloženo prošnjo in da prosilca ne bo izpostavila življenjskim razmeram, ki pomenijo ponižujoče oziroma nečloveško ravnanje. Pri slednjem gre za vprašanje, ali obstoji resna nevarnost, da bo prosilec izpostavljen nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju.
Dostop do postopka za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito je sicer del skupnega evropskega azilnega sistema, vendar bo pritožnik v primeru vrnitve na Hrvaško v okviru dublinskega postopka obravnavane kot prosilec za mednarodno zaščito, zato bi bile za ugotavljanja obstoja sistemskih pomanjkljivosti v azilnih postopkih na Hrvaškem v tej zadevi pomembne sistemske pomanjkljivosti v azilnem postopku, ki se nanašajo na obravnavo že vloženih prošenj, ne pa pomanjkljivosti, ki se nanašajo na sprejem namere oziroma prošnje za mednarodno zaščito (v okviru policijskega postopka).
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 3. ZMZ-1 člen 28, 28-2, 49, 49/1, 52, 52/1, 61.
mednarodna in subsidiarna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - ekonomski razlog - neizkazana resna škoda - varna izvorna država - zavrnitev prošnje
Pritožnik je z zatrjevanjem slabega ekonomskega stanja in družinskih težav v izvorni državi navajal samo dejstva, ki glede na jasno zakonsko besedilo in njegovo ustaljeno interpretacijo v sodni praksi niso pomembna za obravnavanje upravičenosti do mednarodne zaščite.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/2, 13, 13/1, 18, 18/1, 18/1-b. Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (2010) člen 4.
mednarodna in subsidiarna zaščita - pritožba tožene stranke - predaja odgovorni državi - sistemske pomanjkljivosti azilnega postopka - azilni postopek - policijski postopek - ločenost postopkov - ravnanje policije - ilegalno prehajanje meje - ugoditev pritožbi - sprememba sodbe
Ovira za predajo prosilca odgovorni državi članici ugotovitev, da v tej državi obstajajo pomanjkljivosti v izvajanju postopkov glede vloženih prošenj za mednarodno zaščito ali/in pri namestitvi prosilcev (bivanjski pogoji, prehrana, zdravstvena oskrba itd.). Pri tem pa ne zadošča vsakršna kršitev pravil direktiv, ki urejajo minimalne standarde za sprejem prosilcev za azil in postopkov za priznanje ali odvzem statusa begunca, ampak morajo biti pomanjkljivosti sistemske. Take so, ko ni zagotovil, da bo glede na razmere odgovorna država članica resno obravnavala vloženo prošnjo in da prosilca ne bo izpostavila življenjskim razmeram, ki pomenijo ponižujoče oziroma nečloveško ravnanje. Glede slednjega gre za vprašanje, ali obstoji resna nevarnost, da bo prosilec izpostavljen nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju zaradi predaje odgovorni državi članici v smislu Uredbe Dublin III ob predaji, med azilnim postopkom ali po njem. Pri tem je bistvenega pomena to, kako ravnajo organi te države članice z osebami, ki imajo status prosilcev za mednarodno zaščito.
Tožnik v Republiki Hrvaški takega statusa ni imel in je v zvezi z ravnanjem policije opisoval dogodke, ki so se zgodili v povezavi z njegovim ilegalnim vstopom v Republiko Hrvaško, ko je imel status tujca in ne status prosilca za mednarodno zaščito. Ob tem je treba posebej poudariti, da navedeno ne posega v stališče, da so tudi procesne garancije glede dostopa tujcev do azilnega postopka sestavni del skupnega azilnega sistema, vendar to stališče za primer, kot je obravnavani, ni uporabljivo. Tožniku so bila namreč ta jamstva zagotovljena s tem, ko je v Republiki Sloveniji vložil prošnjo za mednarodno zaščito. Ker je Republika Hrvaška svojo odgovornost za obravnavanje prošnje že potrdila je s tem vzpostavljen položaj v katerem je Hrvaška kot odgovorna država članica dolžna sprejeti tožnika – prosilca, po sprejemu pa je to prošnjo dolžna tudi obravnavati.
mednarodna in subsidiarna zaščita - predaja prosilca odgovorni državi - samovoljna zapustitev azilnega doma - pravni interes za pritožbo - zavrženje pritožbe - učinkovito sodno varstvo
Samovoljna zapustitev azilnega doma v času po izdaji odločbe toženke vpliva na vodenje upravnega spora, ki teče na podlagi prosilčeve tožbe zoper zanj neugodno odločbo o prošnji za mednarodno zaščito. Takšno ravnanje prosilca namreč kaže, da je prenehal njegov namen počakati na sodno odločitev, ki bi lahko bila v njegovo korist, s tem pa tudi, da izpodbijana odločba o zavrnitvi (ali zavrženju) njegove prošnje očitno ne posega več v njegovo pravico, ki jo je uveljavljal v prošnji za mednarodno zaščito.