ZMZ člen 78, 79, 83, 86, 86/6. ZUS-1 člen 76. Pravilnik o pravicah prosilcev za mednarodno zaščito člen 27, 27/3.
mednarodna zaščita - finančna pomoč
Glede na določbe ZMZ in Pravilnika, izdanega na njegovi podlagi, odločbo Ustavnega sodišča U-I-295/2012 z dne 9. 5. 2013 in izrecne zahteve tožnikov, da se jim odobri razselitev na zasebni naslov, pri čemer so vedeli ali so vsaj morali vedeti, kakšno finančno pomoč lahko v takem primeru pričakujejo, pa so se za razselitev kljub temu odločili, Vrhovno sodišče meni, da ne obstojajo pravne možnosti, niti v določbi prvega odstavka 125. člena URS (sodišče sodi po ustavi in zakonu), da bi se v tem primeru na podlagi pravila exeptio illegalis (na podlagi katerega naj bi se v tej zadevi ne uporabile določbe Pravilnika, na podlagi katerih se v razmerju do minimalnega dohodka izračuna finančna pomoč) za tožnike izračunala finančna pomoč v drugačni višini, kot jo na podlagi minimalnega dohodka in razmerij do tega dohodka, določenih v Pravilniku, določa ZMZ (peti odstavek 83. člena ZMZ).
Vrhovno sodišče se sicer zaveda, da je finančna pomoč, ki jo prejemajo tožniki, majhna. Vendar so za njeno višino tožniki ob vložitvi prošnje za razselitev vedeli, pa so se vseeno hoteli razseliti iz azilnega doma, kjer jim je bila in bi jim bila, če bi se vanj vrnili, osnovna oskrba zagotovljena. Višina finančne pomoči pa je seveda odvisna od finančnih možnosti države, kar se odraža tudi v razpoložljivih proračunskih sredstvih, pri čemer so v Sloveniji uvedeni varčevalni ukrepi na vseh področjih porabe javnih sredstev. Upoštevati pa je treba tudi razmere in s koliko denarja zaradi sedanjega ekonomskega stanja v Sloveniji živijo tudi njeni drugi prebivalci, ki morajo kljub svojemu slabemu finančnemu stanju plačevati davke in prispevke, iz katerih se zagotavljajo tudi finančna sredstva za zagotavljanje pravic prosilcev za mednarodno zaščito.
ZMZ člen 26, 28, 54, 55, 55/1-2, 55/1-3. ZUS-1 člen 71, 71/2.
mednarodna zaščita – pospešeni postopek – dejstva, ki so nepomembna ali zanemarljiva – očitno neizpolnjevanje pogojev po 26. in 28. členu ZMZ - preganjanje - diskriminacija - romska manjšina - zdravstvene težave - dostop do javnih storitev - navedbe pooblaščenca
Glede na to, da tožnica v zvezi z razlogi za zapustitev izvorne države ni ničesar drugega navedla kot to, da je sestra ni več želela vzdrževati, da je tam živela sama in da se ni mogla okopati, je tako navajala zgolj dejstva, ki so nepomembna in zanemarljiva za obravnavanje upravičenosti do mednarodne zaščite.
Tožnica ne zatrjuje, da bi bila v izvorni državi kadarkoli preganjana zaradi katerih od razlogov, določenih v Ženevski konvenciji.
Tožena stranka se je opredelila do navedb glede diskriminacije, konkretnejših navedb (v izjavi na zapisnik ali ob podaji prošnje), iz katerih bi bilo mogoče zaključiti, da določeni diskriminacijski ukrepi tožnici povzročajo tudi utemeljen strah pred preganjanjem, pa tožnica ni podala.
V obravnavani zadevi gre za ponovno vloženo zahtevo za uvedbo postopka za priznanje mednarodne zaščite. Za ta postopek veljajo posebne določbe, ki zaostrujejo dokazne standarde oziroma dokazno breme prenesejo na tožnika – prosilca, saj mora v skladu s prvim odstavkom 57. člena ZMZ oseba sama predložiti dokaze, ki opravičujejo nov postopek.
ZUS-1 člen 22, 64, 64/2. ZPP člen 343, 343/4, 352. ZMZ člen 51, 51/1-4.
mednarodna zaščita – upravni spor – pravni interes za pritožbo - omejitev gibanja - tožba na razveljavitev
V izpodbijanem sklepu tožene stranke odrejeno podaljšanje omejitve gibanja za tožnika je prenehalo učinkovati 26. 7. 2013, zato si tožnik s pritožbo (tudi če bi z njo uspel) svojega pravnega položaja ne more izboljšati.
mednarodna zaščita – bolezen prosilca – vračanje prosilca po končanem postopku
Tožnik v tožbi ni zatrjeval, da bi mu bilo treba priznati subsidiarno obliko zaščite zaradi njegove bolezni oziroma zaradi tega, ker v izvorni državi (npr. zaradi svoje narodnosti) ne bi bil deležen ustreznega zdravljenja; navajal tudi ni, da zaradi bolezni ne bi bil sposoben vrnitve v izvorno državo; zato so očitki sodišču prve stopnje, da je lapidarno zavrnilo tožbeni ugovor glede tožnikovega zdravstvenega stanja, neutemeljeni.
Po pravnomočnosti odločitve o prošnji za priznanje mednarodne zaščite (seveda v primeru zavrnitve take prošnje) se s prosilcem postopa kot s tujcem po Zakonu o tujcih.
ZMZ člen 60, 61, 61/1, 62, 63, 63/1. Direktiva Sveta (ES) o minimalnih standardih glede postopkov za priznanje ali odvzem statusa begunca v državah članicah, št. 85/2005 z dne 1. 12. 2005 (Direktiva Sveta 2005/85/ES) člen 27/2-a.
mednarodna zaščita - varna tretja država - zveza med prosilcem in varno tretjo državo - kontakt z uradnimi osebami na letališču
Tožnik je na Hrvaško prispel legalno z letalom iz Moskve, tako da tudi ne more biti dvoma o tem, da je bil, vsaj na letališču, v stikih s hrvaškimi uradnimi organi, kjer bi lahko zaprosil za mednarodno zaščito. Po mnenju Vrhovnega sodišča se je v obravnavanem primeru na ta način (s tožnikovim kontaktom z uradnimi osebami na letališču) vzpostavila potrebna zveza (v smislu Postopkovne direktive) med tožnikom in Republiko Hrvaško.
ZUS-1 člen 71, 71/2. ZMZ člen 2, 2/1, 2/2, 2/3, 21, 21/1, 23, 26, 28, 53.
mednarodna zaščita - status begunca - status subsidiarne oblike zaščite - strah pred preganjanjem - lastnosti dejanj preganjanja - resna škoda - splošna verodostojnost prosilca
Splošna verodostojnost prosilca je mednarodno priznan standard, ki je ob upoštevanju več pogojev (elementov) tista stopnja kredibilnosti prosilca, ki sicer nima nikakršnih materialnih dokazov o svoji preganjanosti zaradi rase, vere, narodnosti, političnega prepričanja ali pripadnosti določeni družbeni skupini, ki bo dala državi, v kateri prosi za mednarodno zaščito, tisto potrebno podlago, da verjame izjavi prosilca o njegovem preganjanju tudi brez materialnih ali drugih dokazov in mu le na podlagi njegovih izjav podeli mednarodno zaščito.
URS člen 155, 158. ZMZ člen 78, 79, 80, 83. Pravilnik o pravicah prosilcev za mednarodno zaščito člen 26,27.
mednarodna zaščita – finančna pomoč prosilcem – sprememba višine – povratna veljava zakona – poseg v pravnomočno dodeljene pravice
Ker niti ZMZ niti kak drug zakon glede finančne pomoči prosilcem za mednarodno zaščito nima določb o tem, da se ob spremembi višine take pomoči, ki je določena s Pravilnikom, lahko poseže v pravnomočno določeno pravico in višino te pomoči, bi bil poseg v tako pravnomočno določeno pravico v nasprotju s 155. in 158. členom Ustave RS, zato je nedopusten, odločba, ki v tako pravico posega, pa nezakonita.
subsidiarna zaščita - priznana subsidiarna zaščita - osebne okoliščine prosilke - zdravstvene težave - dostop do zdravstvene oskrbe v izvorni državi - resna škoda - načelo združevanja družin - razmerje do pravic po ZTuj-2
Pri prvi tožnici obstajajo take izjemne osebne okoliščine, ki narekujejo stalno visoko kvalificirano zdravniško oskrbo, ki ji jo nudijo v tukajšnjih zdravstvenih zavodih, doma pa druga tožnica. Če bi tako bolnega človeka poslali iz tukajšnjih urejenih razmer v zbirni center v BiH, bi zaradi pomanjkljive zdravniške oskrbe prva tožnica lahko utrpela nečloveško oziroma poniževalno ravnanje, kar je resna škoda, ki opravičuje podelitev subsidiarne zaščite v Sloveniji.
V primeru vrnitve druge tožnice v izvorno državo bi bila ločena od prve tožnice oziroma od svoje družine, kar je v nasprotju s temeljnim načelom združevanja družin. Poleg tega bi z morebitno vrnitvijo v BiH oziroma v tamkajšnji zbirni center, obstajala utemeljena bojazen, da bi bila kot mlada Romkinja brez družine in sredstev za preživljanje tudi zaradi diskriminacij Romov lahko deležna nečloveškega oziroma poniževalnega ravnanja.
Vrhovno sodišče načeloma pritrjuje pritožbeni navedbi, da bi si lahko tožnici uredili bivanje v Sloveniji iz razloga združitve družine po določbah ZTuj-2, ker ima sin prve tožnice, ki je stric druge tožnice, urejeno dovoljenje za bivanje v Sloveniji; je pa izid takega postopka negotov in tega postopka nista ter tudi ne moreta začeti, dokler je v teku postopek mednarodne zaščite.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA – UPRAVNI SPOR
VS1014365
ZMZ člen 51, 51/1-2, 59, 59/1, 59/1-2. Uredba sveta (ES) št. 343/2003 z dne 18. februarja 2003 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za azil, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države člen 10.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja - nezakonito prečkanje meje ob prihodu iz tretje države - nezakonito prečkanje meje med državami članicami
Druga alineja prvega odstavka 59. člena ZMZ se, kot podlaga za izrek ukrepa omejitve gibanja, lahko uporabi le v primeru, ko obstajata dokaz oziroma posredna okoliščina iz navedene alineje, na podlagi katerih se ugotovi, da je prosilec ob prihodu iz tretje države nezakonito prečkal meje države članice, ne pa tudi v primeru ilegalnega prečkanja mej med državami članicami.
ZMZ člen 16, 16b, 17. Direktiva 2011/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite člen 2. Listina EU o temeljnih pravicah člen 24. Direktiva sveta 2003/86/ES z dne 22. septembra 2003 o pravici do združitve družine člen 4.
mednarodna zaščita - status begunca - združenje družine - opredelitev družinskih članov - razmerje do ZTuj-2 - skladnost s pravnim redom EU - implementacija Direktive 2011/95/ES
Opredelitev družinskih članov v ZMZ ni v neskladju s 53. (zakonska zveza in družina) in 56. (pravice otrok) členom v zvezi s 15. (uresničevanje in omejevanje pravic) členom Ustave Republike Slovenije in tudi ne z 8. členom Evropske konvencije o človekovih pravicah.
Organu, ki o mednarodni zaščiti odloča, v ZMZ ni dana diskrecija, da v posebej utemeljenih okoliščinah razširi krog družinskih članov preko predpisanega, take obveznosti mu ne nalagajo oziroma diskrecijske pravice ne dajejo niti pravni akti EU niti EKČP.
mednarodna zaščita - pospešeni postopek – ekonomski razlogi – dejstva, ki so nepomembna ali zanemarljiva za obravnavanje upravičenosti - očitnost neizpolnjevanja pogojev – vložitev prošnje v najkrajšem možnem času
Glede razlage 1. točke prvega odstavka 55. člena ZMZ oziroma njene uporabe se Vrhovno sodišče strinja z razlogi iz izpodbijane sodbe, da ni treba, da bi prosilec izrecno izjavil, da vlaga prošnjo izključno iz ekonomskih razlogov, ampak je dovolj, da je to očiten zaključek po proučitvi zahteve.
Družinski spori zaradi dediščine vsekakor ne pomenijo preganjanja v smislu določb ZMZ in družinskih članov ni mogoče šteti za subjekte preganjanja.
Skupina Boko Haram ni prisotna na območju, s katerega prihaja tožnik (zvezna država Osun na jugozahodu Nigerije), saj je aktivna predvsem v severnih zveznih državah. Napadi skupine Boko Haram so zaradi težnje po uvedbi šeriatskega prava ciljno usmerjeni predvsem na krščanske cerkve. Zato je utemeljen zaključek tožene stranke, da bi tožnik lahko brez strahu prebival oziroma živel v delu Nigerije, iz katerega je prišel.
Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da tožnik prošnje ni vložil v najkrajšem možnem času, ko je za to imel možnost. Ni sporno, da je tožnik prispel na letališče Brnik in bil že na letališču v stiku z uradnimi predstavniki države, torej je imel možnost, da bi izrazil namero za vložitev prošnje. Prav tako bi lahko to svojo namero izrazil med postopkom zaradi ponarejenega dovoljenja za bivanje.
ZMZ člen 51, 51/2, 51/3, 51/4, 59, 59/1-3. Uredba sveta (ES) o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki je v eni od držav članic vloži državljan tretje države, številka 343/2003 z dne 18. 2. 2003 (Uredba 2003/343/ES) člen 15, 15/1, 16, 16/1c.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja - izročitev pristojni državi - begosumnost - dublinska uredba - pogoji za izrek ukrepa omejitve gibanja - načelo zakonitosti pri presoji relevantnih okoliščin
Čeprav je tožnik po tem, ko je (brez veljavnega osebnega dokumenta) prišel v Slovenijo sam odšel na policijsko postajo in zaprosil za mednarodno zaščito, in bi to lahko pomenilo, da ni begosumen in da bo počakal na konec postopka in morebitno izročitev pristojni državi zaradi obravnavanja prošnje za mednarodno zaščito, pa tudi po presoji Vrhovnega sodišča druge ugotovljene okoliščine pretehtajo presojo glede njegove begosumnosti in opravičujejo omejitev tožnikovega gibanja.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA – UPRAVNI SPOR
VS1014358
ZMZ člen 51, 51/1, 51/1-2, 55, 55/1-5, 55/1-6. ZUS-1 člen 40, 40/3.
mednarodna zaščita – omejitev gibanja – prosti preudarek - razlog onemogočanja odstranitve iz države - razlog vložitve prošnje v najkrajšem možnem času
Četudi je med trajanjem postopka odpadla ena izmed pravnih podlag za izrek spornega ukrepa začasne omejitve gibanja, to je zaradi ugotavljanja pritožnikove istovetnosti, je z ukrepom treba nadaljevati, saj je tožena stranka svojo odločitev pravilno oprla tudi na drugo alinejo prvega odstavka 51. člena ZMZ v zvezi s 5. in 6. točko prvega odstavka 55. člena ZMZ.
ZMZ člen 7, 7/1, 7/3, 21, 21/1, 23, 46, 46/1, 55, 55/1-4, 55/1-15, 55/2. ZUP člen 144, 144/1-2. ZUS-1 člen 63, 63/1, 80, 80/3-3.
mednarodna zaščita - zavrnitev prošnje - pospešeni postopek – napačni podatki o istovetnosti – osebni razgovor - zloraba postopka - nasprotujoče izjave - ugoditev pritožbi - pogoji za zavrnitev tožnikove prošnje v pospešenem postopku - procesne kršitve tožene stranke
Tožnik je v prošnji res navajal, da je zapustil Kosovo zaradi nasilja in groženj sosedov – Albancev, na glavni obravnavi (v zvezi z omejitvijo gibanja) pa je pred sodiščem izjavil, da je imel dobre sosede in da so mu pomagali (zbrati denar za odhod). Res je, da gre za neskladje, ki bi ga tožena stranka, če bi njena odločitev temeljila samo na tej zakonski podlagi, morala dodatno razjasniti, vendar ker ni, ne gre za tako kršitev, zaradi katere bi bilo treba odločbo tožene stranke odpraviti. Zavrnitev prošnje namreč v prvi vrsti temelji na izpolnjenih pogojih iz 15. točke prvega odstavka 55. člena ZMZ, ki so jasno pokazali na to, da želi tožnik zavajati organ in da zlorablja postopke mednarodne zaščite. Poleg tega odločitev tožene stranke (glede izpolnjevanja pogojev iz 4. točke) ne temelji samo na teh tožnikovih izjavah (glede odnosa s sosedi), ampak tudi na njegovih nasprotujočih si, neskladnih in zavajajočih izjavah glede dokumentov, kar je tožena stranka v svoji odločbi izčrpno in logično pojasnila (na strani 4 in 5). Če pa je sodišče prve stopnje stopnje že menilo, da bi bilo navedena neskladja treba razjasniti, bi to lahko (in moralo) storiti samo na glavni obravnavi.
Ker je Vrhovno sodišče ugotovilo, da je pritožba tožene stranke utemeljena, saj ta v postopku ni zagrešila v izpodbijani sodbi zatrjevanih procesnih kršitev, in da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo (glede izpolnjevanja pogojev za zavrnitev tožnikove prošnje v pospešenem postopku), je na podlagi 3. točke tretjega odstavka 80. člena ZUS-1 iz zgoraj navedenih razlogov pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo.
V obravnavani zadevi gre za ponovno vloženo zahtevo za uvedbo postopka za priznanje mednarodne zaščite. Za ta postopek pa veljajo posebne določbe, ki zaostrujejo dokazne standarde oziroma dokazno breme prenesejo na tožnika - prosilca, saj mora v skladu s prvim odstavkom 57. člena ZMZ oseba sama predložiti dokaze, ki opravičujejo nov postopek.
Tožena stranka je dovolj natančno ugotovila dejansko stanje tako v zvezi z dostopnostjo zdravstvene oskrbe na splošno kot konkretneje za tožnika, tožnik pa ne zatrjuje, še manj dokazuje, da mu ta zdravstvena oskrba ne bi bila dostopna.
ZMZ člen 50, 50/2-3, 80. ZPP člen 343, 343/4, 352. ZUS-1 člen 22, 22/1.
mednarodna zaščita - samovoljna zapustitev azilnega doma – domneva umika prošnje - pravni interes za pritožbo – zavrženje pritožbe
Glede na to, da je tožnik samovoljno zapustil azilni dom in se v njem ne nahaja več, ter ob upoštevanju z zakonom predpisane sankcije v primeru samovoljne zapustitve azilnega doma, po presoji Vrhovnega sodišča ni izkazan tožnikov pravni interes za pritožbo zoper prvostopenjsko sodbo, saj si svojega položaja ne more izboljšati. Tudi če bi bilo njegovi pritožbi ugodeno in bi bila odločitev o zavrnitvi njegove prošnje za mednarodno zaščito odpravljena, ne bi bil njegov pravni položaj spremenjen, saj bi bilo treba postopek v zvezi z njegovo prošnjo za mednarodno zaščito tudi v takem primeru ustaviti v skladu s 50. členom ZMZ.
ZUS-1 člen 27, 27/4, 64, 64/1-3. ZUP člen 237, 237/2-7. ZMZ člen 28, 54, 55, 55/1-4, 55/1-5, 55/1-6.
mednarodna zaščita – pospešeni postopek – ugoditev tožbi – pomanjkljiva in posplošena obrazložitev odločbe tožene stranke – absolutna bistvena kršitev določb postopka
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je obrazložitev odločbe tožene stranke pomanjkljiva in pavšalna, saj ni pojasnila, katere okoliščine utemeljujejo zavrnitev prošnje, v pospešenem postopku po določbah 4., 5. in 6. točke prvega odstavka 55. člena ZMZ, ki jih navaja kot podlago za svojo odločitev, ni pa pojasnjeno niti, na kateri podlagi meni, da tožniku ne grozi resna škoda v smislu 28. člena ZMZ, če bo vrnjen v izvorno državo. To svojo odločitev je sodišče pravilno oprlo na 3. točko prvega odstavka 64. člena ZUS-1, torej da gre za kršitev pravil postopka.
Čeprav sodišče prve stopnje tega izrecno ni navedlo, se odločbe tožene stranke zaradi tako pomanjkljive obrazložitve ne da preizkusiti. To pa pomeni, da je obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo pravil postopka (7. točka drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku – ZUP), zaradi česar je treba odločbo odpraviti v vsakem primeru (četrti odstavek 27. člena ZUS-1).
Na drugačno odločitev sodišča pa navedbe tožene stranke v pritožbi, s katerimi želi dopolnjevati obrazložitev svoje odločbe, ne morejo vplivati, saj na ta način storjenih kršitev pravil postopka ni mogoče sanirati.
mednarodna zaščita – omejitev gibanja - sum zavajanja in zlorabe postopka - prosti preudarek
Zaradi tožnikovega ravnanja in nezakonitega bivanja v Republiki Sloveniji so bili izpolnjeni predpisani pogoji za omejitev njegovega gibanja, tožena stranka pa prostega preudarka ni uporabila v nasprotju z njegovim namenom in njegove meje ni prekoračila.