mednarodna zaščita - omejitev gibanja - obstoj prstnih odtisov v bazi EURODAC - begosumnost
Po določbi tretje alineje prvega odstavka 59. člena ZMZ lahko pristojni organ prosilca do predaje pristojni državi nastani v skladu z drugim, tretjim, četrtim in petim odstavkom 51. člena tega zakona z dnem, ko je bil pridobljen rezultat o obstoju prstnih odtisov iz baze EURODAC na podlagi Uredbe 2000/2725/ES. V skladu z drugim odstavkom 51. člena ZMZ se gibanje lahko omeji na območje azilnega doma ali njegove izpostave (prva alineja) ali na za to namenjen objekt azilnega doma ali drug ustrezen objekt ministrstva (druga alineja).
Z izrečenim ukrepom se prepreči, da bi tožnik, v primeru predaje pristojni državi, prej zapustil Slovenijo oziroma ne bi počakal na izvršitev predaje. Vrhovno sodišče je že v več zadevah zavzelo stališče, da npr. ilegalno prehajanje mej, zapustitev države še pred koncem odločitve v postopku, vlaganje prošenj, kaže na begosumnost ali celo zlorabljanje sistemov mednarodne zaščite
mednarodna zaščita - informacije o izvorni državi - obveznost pridobitve, proučitve in upoštevanja informacij o izvorni državi - kršitev materialnega prava
Glede na določbe 22. člena ZMZ mora v primeru, ko prosilec za mednarodno zaščito navaja takšne subjektivne okoliščine, ki bi lahko bile razlog za priznanje mednarodne zaščite, odločujoči organ pridobiti, proučiti in ustrezno upoštevati informacije o izvorni državi, tudi če meni, da ni realno pričakovati, da bo do preganjanja zaradi okoliščin, ki jih prosilec navaja, tudi prišlo.
ZUS-1 člen 64, 64/1-3. ZMZ člen 16b, 17. ZUP člen 237, 237/2-3.
mednarodna zaščita - združitev družine - priznan status begunca - projekt Eurema - odpravljena odločba tožene stranke - pravica prosilca, da se opredeli do nekosistentnosti svojih izjav
Ob ugotovljeni nekonsistentnosti v izjavah prosilca, mu je v skladu z 9. členom ZUP potrebno dati možnost, da se o tem opredeli.
mednarodna zaščita - ponovna prošnja - zahtevek za uvedbo ponovnega postopka - novi dokazi in dejstva, ki bistveno povečujejo verjetnost izpolnjevanja pogojev - dokazno breme
V obravnavani zadevi gre za ponovno vloženo prošnjo oziroma zahtevo za uvedbo postopka za priznanje mednarodne zaščite. Za ta postopek pa veljajo posebne določbe, ki zaostrujejo dokazne standarde oziroma dokazno breme prenesejo na tožnika - prosilca, saj mora v skladu s prvim odstavkom 57. člena ZMZ oseba sama predložiti dokaze, ki opravičujejo nov postopek.
Iz predloženih spletnih naslovov, katerih vsebino je tožena stranka v izpodbijani odločbi na kratko povzela, in tožnikovih izjav tudi po presoji Vrhovnega sodišča ne izhaja bistveno povečana verjetnost, da tožnik izpolnjuje pogoje za priznanje mednarodne zaščite.
URS člen 14, 22, 53, 56. ZMZ člen 16b, 16b/1-7, 17. Direktiva Sveta 2003/86/ES z dne 22. septembra 2003 o pravici do združitve družine člen 4, 4/2. Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8.
mednarodna zaščita - združitev družine - družinski člani - polnoletnost prosilca v času izdaje odločbe - status begunca - enakost pred zakonom - pravna varnost
Ker tožnik ni več mladoleten, za združitev z materjo ni več podana pravna podlaga v določbi 16. b člena ZMZ, in ker tožnikovi bratje in sestre niso osebe iz prvega odstavka 16. b člena ZMZ niti osebe iz 4. člena navedene Direktive, je izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje (in tožene stranke) pravilna in zakonita.
ZMZ člen 59, 59/1-2. ZUS-1 člen 64, 64/1-2. Uredba sveta (ES) o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki je v eni od držav članic vloži državljan tretje države, številka 343/2003 z dne 18. 2. 2003 (Uredba 2003/343/ES) člen 10.
mednarodna zaščita - odprava sklepa o omejitvi gibanja - ni ugotovljen nezakonit prehod meje
O omejitvi gibanja se odloči z upravnim sklepom, v katerem pa morajo biti poleg predstavitve dejanskega stanja zadeve, navedb določb predpisov, na katerih odločitev temelji, navedeni tudi dokazi oziroma okoliščine, ki utemeljujejo uporabo določenega predpisa in s tem izrek določenega ukrepa.
mednarodna zaščita – omejitev gibanja – obstoj prstnih odtisov v bazi EURODAC - begosumnost - prosti preudarek- zloraba sistema mednarodne zaščite
Dejstva, da je tožnik večkrat v več državah zaprosil za mednarodno zaščito, da je samovoljno potem zapustil to državo, da je brez ustreznih dokumentov prehajal državne meje ter izjavil, da ne želi biti vrnjen v konkretno državo, ki bi bila pristojna za reševanje njegove prošnje, tudi po presoji Vrhovnega sodišča kažejo na utemeljen sum, da bi lahko pred koncem odločitve o pristojni državi zapustil Slovenijo in s tem onemogočil učinkovito odločanje oziroma realizacijo izročitve.
Za podaljšanje subsidiarne oblike zaščite so relevantni vsi razlogi, ki jih je prosilec uveljavljal v prošnji za mednarodno zaščito (na podlagi katere mu je bila že priznana subsidiarna zaščita), in ne samo tisti, ki jih je tožena stranka v prvem postopku štela za ključne za priznanje subsidiarne zaščite.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS1014339
ZMZ člen 2, 2/2, 2/3, 28. ZUS-1 člen 71, 71/2, 75, 75/3.
mednarodna zaščita - status begunca - subsidiarna oblika zaščite - notranja neskladnost izjav - zunanja neskladnost izjav - obrazloženost sodbe
Sodišče prve stopnje s splošnimi navedbami, kljub sklicevanju na drugi odstavek 71. člena ZUS-1, ni odgovorilo na povsem konkretne tožbene ugovore. Prav tako ni odgovorilo na zatrjevane kršitve materialnega prava, temveč je nekatere od teh pritožničinih navedb opredelilo, kot da pritožnica uveljavlja protiustavnost spornih materialnih določb ZMDZ, kar pa iz tožbe ne izhaja.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS1014416
ZMZ člen 74, 74/2. Direktiva Sveta 2005/85/ES o minimalnih standardih glede postopkov za priznanje ali odvzem statusa begunca v državah članicah člen 39. Listina Evropske unije o temeljnih pravicah člen 47. URS člen 18. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-2.
mednarodna zaščita - prepozna tožba
Če je v postopkih mednarodne zaščite tožba vložena po izteku roka iz drugega odstavka 74. člena ZMZ, se kot prepozna zavrže.
Ker izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih (ne navaja konkretnih napak, ki naj bi jih storila tožena stranka, ne navaja svojih razlogov za (ne)uporabo določene zakonske določbe), se sodba na podlagi 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP razveljavi in zadeva vrne v nov postopek.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja - rezultat o obstoju prstnih odtisov – prosti preudarek
Ob pridobljenem podatku iz baze Eurodac in ugotovitvi, katera država je pristojna za reševanje prošnje za mednarodno zaščito in ugotovljeni begosumnosti, je omejitev gibanja utemeljena.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA – UPRAVNI SPOR
VS1014364
ZMZ člen 3, 3-3, 33. ZUS-1 člen 40, 40/3, 59. Uredba Sveta (ES), št. 343/2003 z dne 28. 2. 2003, o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države člen 3, 3/1, 16/1-e, 16/4, 19/2.
mednarodna zaščita - predaja prosilca odgovorni državi Avstriji - razmere v odgovorni državi kot razlog za to, da se prosilca ne preda odgovorni državi - načelo nevračanja v izvorno državo - dokazno breme - izvedba dokaza z zaslišanjem stranke - kršenje človekovih pravic - Dublinska uredba
Če so izpolnjeni pogoji, predpisani v Dublinski uredbi, se prosilec preda v obravnavo pristojni državi, v tem primeru Avstriji, če ga ta sprejme, kar ga v tem primeru je, razen če so podane okoliščine, zaradi katerih bi bile prosilcu v odgovorni državi kršene človekove pravice, pri čemer je trditveno in delno tudi dokazno breme na prosilcu. V tem primeru pa prosilcu ni uspelo omajati prepričanja odločujočih organov, da se v Avstriji prosilcem za mednarodno zaščito kršijo človekove pravice in načelo o nevračanju, saj niti ne navaja informacij o tem, kot dokaz pa predlaga svoje zaslišanje.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS1014388
ZUS-1 člen 36, 36/1-6. ZMZ člen 50, 50/2-3, 50/3, 80. Direktiva Sveta 2005/85/ES z dne 1. 12. 2005 o minimalnih standardih glede postopkov za priznanje ali odvzem statusa begunca v državah članicah člen 39, 39/1, 39/6.
mednarodna zaščita - pritožba - samovoljna zapustitev azilnega doma po izdaji odločbe - pravni interes za tožbo - upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, očitno ne posega v tožnikovo pravico ali v njegovo neposredno, na zakon oprto osebno korist - izbris iz evidence
Tožnik je z zapustitvijo azilnega doma (in zapustitvijo Republike Slovenije) s konkludentnim ravnanjem pokazal, da nima interesa za pravnomočno dokončanje postopka v Republiki Sloveniji in s tem tudi, da odločba, ki jo njegov pooblaščenec izpodbija s tožbo, očitno ne posega (več) v njegovo pravico, ki jo je uveljavljal v prošnji za mednarodno zaščito.
ZMZ člen 2, 21, 21/3, 23, 28 52, 52/1-2, 53, 53-1. ZUP člen 214. ZUS-1 člen 77, 78, 78/3. ZPP člen 81, 81/5.
mednarodna zaščita – ugoditev pritožbi - izpolnjevanje pogojev – izjava prosilca - status begunca - resna škoda - subsidiarna zaščita - manjšinska narodna skupnost - smrt tožnika - zavrženje tožbe - dvom v verodostojnost – dokazna ocena
Tožena stranka je v obravnavani zadevi po opravljenih razgovorih s tožniki (ob odsotnosti vsakršnih dokazil v zvezi z zatrjevanimi dogodki) zaključila, da jim ni mogoče verjeti, da so se zatrjevani dogodki zares zgodili. Ali tožena stranka po izvedenem postopku verjame izjavam, je stvar dokazne ocene.
ZMZ člen 78, 79, 83, 86, 86/6. ZUS-1 člen 76. Pravilnik o pravicah prosilcev za mednarodno zaščito člen 27, 27/3.
mednarodna zaščita - finančna pomoč
Glede na določbe ZMZ in Pravilnika, izdanega na njegovi podlagi, odločbo Ustavnega sodišča U-I-295/2012 z dne 9. 5. 2013 in izrecne zahteve tožnikov, da se jim odobri razselitev na zasebni naslov, pri čemer so vedeli ali so vsaj morali vedeti, kakšno finančno pomoč lahko v takem primeru pričakujejo, pa so se za razselitev kljub temu odločili, Vrhovno sodišče meni, da ne obstojajo pravne možnosti, niti v določbi prvega odstavka 125. člena URS (sodišče sodi po ustavi in zakonu), da bi se v tem primeru na podlagi pravila exeptio illegalis (na podlagi katerega naj bi se v tej zadevi ne uporabile določbe Pravilnika, na podlagi katerih se v razmerju do minimalnega dohodka izračuna finančna pomoč) za tožnike izračunala finančna pomoč v drugačni višini, kot jo na podlagi minimalnega dohodka in razmerij do tega dohodka, določenih v Pravilniku, določa ZMZ (peti odstavek 83. člena ZMZ).
Vrhovno sodišče se sicer zaveda, da je finančna pomoč, ki jo prejemajo tožniki, majhna. Vendar so za njeno višino tožniki ob vložitvi prošnje za razselitev vedeli, pa so se vseeno hoteli razseliti iz azilnega doma, kjer jim je bila in bi jim bila, če bi se vanj vrnili, osnovna oskrba zagotovljena. Višina finančne pomoči pa je seveda odvisna od finančnih možnosti države, kar se odraža tudi v razpoložljivih proračunskih sredstvih, pri čemer so v Sloveniji uvedeni varčevalni ukrepi na vseh področjih porabe javnih sredstev. Upoštevati pa je treba tudi razmere in s koliko denarja zaradi sedanjega ekonomskega stanja v Sloveniji živijo tudi njeni drugi prebivalci, ki morajo kljub svojemu slabemu finančnemu stanju plačevati davke in prispevke, iz katerih se zagotavljajo tudi finančna sredstva za zagotavljanje pravic prosilcev za mednarodno zaščito.
ZMZ člen 26, 28, 54, 55, 55/1-2, 55/1-3. ZUS-1 člen 71, 71/2.
mednarodna zaščita – pospešeni postopek – dejstva, ki so nepomembna ali zanemarljiva – očitno neizpolnjevanje pogojev po 26. in 28. členu ZMZ - preganjanje - diskriminacija - romska manjšina - zdravstvene težave - dostop do javnih storitev - navedbe pooblaščenca
Glede na to, da tožnica v zvezi z razlogi za zapustitev izvorne države ni ničesar drugega navedla kot to, da je sestra ni več želela vzdrževati, da je tam živela sama in da se ni mogla okopati, je tako navajala zgolj dejstva, ki so nepomembna in zanemarljiva za obravnavanje upravičenosti do mednarodne zaščite.
Tožnica ne zatrjuje, da bi bila v izvorni državi kadarkoli preganjana zaradi katerih od razlogov, določenih v Ženevski konvenciji.
Tožena stranka se je opredelila do navedb glede diskriminacije, konkretnejših navedb (v izjavi na zapisnik ali ob podaji prošnje), iz katerih bi bilo mogoče zaključiti, da določeni diskriminacijski ukrepi tožnici povzročajo tudi utemeljen strah pred preganjanjem, pa tožnica ni podala.
V obravnavani zadevi gre za ponovno vloženo zahtevo za uvedbo postopka za priznanje mednarodne zaščite. Za ta postopek veljajo posebne določbe, ki zaostrujejo dokazne standarde oziroma dokazno breme prenesejo na tožnika – prosilca, saj mora v skladu s prvim odstavkom 57. člena ZMZ oseba sama predložiti dokaze, ki opravičujejo nov postopek.
ZUS-1 člen 22, 64, 64/2. ZPP člen 343, 343/4, 352. ZMZ člen 51, 51/1-4.
mednarodna zaščita – upravni spor – pravni interes za pritožbo - omejitev gibanja - tožba na razveljavitev
V izpodbijanem sklepu tožene stranke odrejeno podaljšanje omejitve gibanja za tožnika je prenehalo učinkovati 26. 7. 2013, zato si tožnik s pritožbo (tudi če bi z njo uspel) svojega pravnega položaja ne more izboljšati.
mednarodna zaščita – bolezen prosilca – vračanje prosilca po končanem postopku
Tožnik v tožbi ni zatrjeval, da bi mu bilo treba priznati subsidiarno obliko zaščite zaradi njegove bolezni oziroma zaradi tega, ker v izvorni državi (npr. zaradi svoje narodnosti) ne bi bil deležen ustreznega zdravljenja; navajal tudi ni, da zaradi bolezni ne bi bil sposoben vrnitve v izvorno državo; zato so očitki sodišču prve stopnje, da je lapidarno zavrnilo tožbeni ugovor glede tožnikovega zdravstvenega stanja, neutemeljeni.
Po pravnomočnosti odločitve o prošnji za priznanje mednarodne zaščite (seveda v primeru zavrnitve take prošnje) se s prosilcem postopa kot s tujcem po Zakonu o tujcih.