ZMZ člen 23, 23-9, 52, 52-2, 53, 53-1, 75. ZUP člen 9. ZUS-1 člen 64, 64/1-3, 64/1-4, 76.
mednarodna zaščita – azil – subsidiarna zaščita – glavna obravnava v upravnem sporu – razlaga 9. člena ZUP
Določba 9. alineje 23. člena ZMZ se nanaša na to, da je treba upoštevati informacije o izvorni državi, ki so povezane izključno s konkretnim primerom in lahko vključujejo način izvajanja zakonov in drugih predpisov izvorne države. Po presoji Vrhovnega sodišča bi bilo treba upoštevati, ali v tožnikovi izvorni državi glede na njene zakone in druge predpise predstavlja udeležba na demonstracijah in spopad z varnostnimi silami, dejanje, ki povzroči preganjanje demonstrantov, in ugotoviti, kaj se lahko zgodi taki osebi glede na predpise te države. Čeprav sodišče prve stopnje v svoji odločbi formalno ugotavlja le kršitev materialnega prava, je iz razlogov izpodbijane sodbe razvidno, da je presodilo tudi, da je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
Pritožbeni ugovor o bistveni kršitvi določb postopka o upravnem sporu v tem primeru ni utemeljen. Določbe 75. člena ZMZ ni mogoče razlagati le tako, da bi moralo sodišče v primeru, ko so v tožbi uveljavljani vsi tožbeni razlogi (ne le napake v dejanskem stanju), opraviti glavno obravnavo in na tej glavni obravnavi razčistiti tako dejanska in pravna vprašanja ter sanirati napake upravnega postopka. V obravnavanem primeru je bila ugotovljena nepravilna uporaba materialnega prava in posledično nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, zato sodišče prve stopnje ni zavezano nadomestiti vseh ugotovljenih nepravilnosti z opravo glavne obravnave.
UPRAVNI SPOR - PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA
VS1013670
ZUS-1 člen 24, 76. ZMZ člen 13b.
vrnitev v prejšnje stanje – svetovalec za begunce
Niti 24. člen ZUS-1 niti ZMZ na področju mednarodne zaščite ne določata v zvezi z institutom vrnitve v prejšnje stanje nobenih posebnih pravil. Zato tudi ni pravne podlage, da bi se razmerje med prosilcem za mednarodno zaščito in svetovalcem za begunce kot njegovim pooblaščencem v postopku moralo presojati drugače kot siceršnje razmerje med stranko postopka in njenim pooblaščencem.
ZMZ člen 21, 21/3, 52, 52-2, 53, 53-1. Direktiva Sveta 2004/83/ES z dne 29. 4. 2004 o minimalnih standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da se jim prizna status begunca ali osebe, ki iz drugih razlogov potrebujejo mednarodno zaščito in o vsebini te zaščite člen 4, 4-5.
Splošna verodostojnost prosilca je po presoji Vrhovnega sodišča mednarodno priznan standard, ki je ob upoštevanju več pogojev (elementov) tista stopnja kredibilnosti prosilca, ki sicer nima nikakršnih materialnih dokazov o svoji preganjanosti zaradi rase, vere, narodnosti, političnega prepričanja ali pripadnosti določeni družbeni skupini, ki bo dala državi, v kateri prosi za mednarodno zaščito, tisto potrebno podlago, da verjame izjavi prosilca o njegovem preganjanju tudi brez materialnih ali drugih dokazov in mu le na podlagi njegovih izjav podeli mednarodno zaščito.
Vrhovno sodišče ugovore, da ni bil postavljen izvedenec psihiatrične stroke, zavrača kot nedovoljeno pritožbeno novoto. Vrhovno sodišče dodaja, da se psihično zdravje strank v sodnih postopkih predpostavlja kot dejstvo.
Ugovor, da je sodišče prve stopnje kršilo tožnikovo ustavno pravico iz 19. člena Ustave RS (varstvo osebne svobode), ni utemeljen. Tožniku je bil v prisotnosti njegove pooblaščenke po tolmaču ustno naznanjen ukrep omejitve gibanja. Pojasnjeno mu je bilo, da se bo ta ukrep izvajal v prostorih Centra za tujce v Postojni in da bo v skladu s četrtim odstavkom 51. člena ZMZ prejel pisni odpravek sklepa o omejitvi gibanja v materinem jeziku, s tem pa je bilo uresničeno varstvo osebne svobode iz določbe 19. člena Ustave RS, po kateri mora biti vsakdo, ki mu je odvzeta prostost, v maternem jeziku ali jeziku, ki ga razume, takoj obveščen o razlogih za odvzem prostosti.
mednarodna zaščita – pospešeni postopek – informacije o izvorni državi – subsidiarna zaščita
Ker so tožniki navajali več okoliščin, ki bi lahko kazale na njihovo subjektivno ogroženost zaradi pripadnosti določeni narodnostni manjšini, bi tožena stranka pri odločanju o statusu beguncev morala upoštevati informacije o izvorni državi (s katerimi je sicer razpolagala).
ZUS-1 člen 64, 64/1-2, 64/1-3, 64/1-4, 64/2, 77. ZMZ člen 75, 75/2.
mednarodna zaščita – odprava izpodbijanega akta – vezanost tožene stranke na stališče sodbe - obrazložitev sodbe – bistvena kršitev določb postopka – glavna obravnava – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Napotki sodbe, izdane v upravnem sporu, so za toženo stranko obvezni le, če gre za pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava ali pa za njegova stališča, ki se tičejo (upravnega) postopka (četrti odstavek 64. člena ZUS-1). Glede na pravno podlago, po kateri je sodišče prve stopnje odločbo tožene stranke odpravilo (3. in 4. točka prvega odstavka 64. člena ZUS-1), naj bi šlo pri ponovnem odločanju tožene stranke za oboje, vendar iz obrazložitve izpodbijane sodbe ni jasno razvidno, zakaj.
Ker je prosilec brez kakršnegakoli dokumenta, poleg tega pa je večkrat „spreminjal“ svoje osebne podatke, mu je utemeljeno omejeno gibanje na podlagi prve alineje prvega odstavka 51. člena ZMZ, ker pa je zaprosil (ponovno) za mednarodno zaščito po tem, ko je izvedel, da je v postopku odstranitve iz države po ZTuj-1, pa tudi na podlagi druge alineje prvega odstavka 51. člena v zvezi s 6. točko prvega odstavka 55. člena ZMZ.
UPRAVNI SPOR – PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA
VS1013557
ZUS-1 člen 22, 22/2, 47, 48. ZMZ člen 13. ZPP člen 7.
mednarodna zaščita - postulacijska sposobnost v upravnem sporu – predhodno vprašanje - prekinitev upravnega spora – posebna ureditev v 13. členu ZMZ
Po oceni Vrhovnega sodišča je določba drugega odstavka 13. člena ZMZ v razmerju do 22. člena ZUS-1 specialna določba, ki pomeni zakonsko izjemo od pravila, da lahko stranka v upravnem sporu v postopku s pritožbo in izrednimi pravnimi sredstvi opravlja dejanja samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit (drugi odstavek 22. člena ZUS-1). Zato je (poleg pritožbe, vložene po odvetnici) v obravnavanem primeru tudi pritožba, vložena po svetovalcu za begunce, sprejeta v obravnavo kot dovoljena.
Vprašanje, zaradi katerega je bil v obravnavanem primeru prekinjen postopek, ni vprašanje, ki bi sodilo v pristojnost kakšnega drugega sodišča, ampak je to vprašanje, ki sodi prav v pristojnost „sodečega“ sodišča. Če tu v postopku tožečo stranko zastopa nekdo, ki je po zakonu ne more zastopati, mora to po uradni dolžnosti ugotoviti to sodeče sodišče samo in nihče drug. Zato je nepravilna presoja, da gre za predhodno vprašanje in zato tudi odločitev, da je obligatorna prekinitev postopka.
UPRAVNI SPOR – PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA
VS1013445
ZMZ člen 51, 51/2, 51/3, 51/4, 51/5, 59, 59/1-3.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja - prosti preudarek - rezultati o obstoju prstnih odtisov - sorazmernost ukrepa
Tretja alineja prvega odstavka 59. člena ZMZ določa kot pogoj za nastanitev v skladu z drugim, tretjim in četrtim odstavkom 51. člena ZMZ pridobitev rezultatov o obstoju prstnih odtisov iz baze EURODAC. Zato je za omejitev gibanja po tej določbi dejansko dovolj že pridobitev rezultatov iz baze EURODAC.
V obravnavani zadevi je tožena stranka odredila prosilcu omejitev gibanja na prostore Centra za tujce, kar je v skladu z ZMZ, ki v drugem odstavku 51. člena določa, da se gibanje lahko omeji na območje azilnega doma oziroma njegove izpostave ali na za to namenjen objekt azilnega doma ali ministrstva, kar Center za tujce vsekakor je. Zadostna je tudi obrazložitev, da nastanitev v navedeni izpostavi ministrstva onemogoča nadaljnje ilegalno prehajanje državnih meja ter omogoča realizacijo predaje prosilca.
Vrhovno sodišče zavrača tudi pritožbeni ugovor, da je ukrep nesorazmeren in da bi bilo treba izreči milejši ukrep za zagotovitev tožnikove prisotnosti. Tožniku je bil namreč že odrejen milejši ukrep v Švici, kjer je moral prebivati na določenem območju, vendar je od tam nesporno samovoljno odšel, nato pa ilegalno prestopil nekaj državnih meja. Zato milejši ukrep, kot je odreditev omejitve gibanja, tudi po presoji Vrhovnega sodišča ne bi bil utemeljen oziroma zadosten.
ZMZ člen 13, 13/2, 50, 50/2-3, 50/375, 75/4. ZUS-1 člen 22, 22/2, 32, 32/6, 59.
mednarodna zaščita – pritožba vložena po svetovalcu za begunce, ki nima opravljenega pravniškega državnega izpita – ugoditev pritožbi – začasna odredba – prepozna pritožba
Določba drugega odstavka 13. člena ZMZ je v razmerju do 22. člena ZUS-1 specialna določba, ki pomeni zakonsko izjemo od pravila, da lahko stranka v upravnem sporu v postopku s pritožbo in z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja dejanja samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit (drugi odstavek 22. člena ZUS-1); zato je pritožba, vložena po svetovalcu za begunce, ki pravniškega državnega izpita nima opravljenega, sprejeta v obravnavo.
mednarodna zaščita – pospešeni postopek – najkrajši možni čas - onemogočanje odstranitve iz države – zavajanje postopka - seznanitev s pravicami
Ker je imel tožnik vse možnosti, da takoj po prijetju s strani policije, pa tudi kasneje, zaprosi za mednarodno zaščito, pa je to storil šele, ko je izvedel, da je v postopku odstranitve iz države, sta podana razloga za zavrnitev prošnje v pospešenem postopku iz 5. in 6. točke prvega odstavka 55. člena ZMZ.
mednarodna zaščita - varna tretja država - možnost izpodbijanja domneve o varni tretji državi
Tožnik je torej imel po podatkih predloženih spisov možnost pojasnjevanja in je svoja stališča glede varne tretje države tudi izrazil, ni pa predložil nobenih dokazov za svoje navedbe.
mednarodna zaščita - podaljšanje omejitve gibanja – obstoj pravnega interesa za pritožbo – vrsta tožbenega zahtevka – prenehanje veljavnosti (učinkovanja) ukrepa – neustavnost ZUS-1 glede možnosti ugotovitvenega tožbenega zahtevka – zavrženje pritožbe
Obstoj pravnega interesa je ena od osnovnih predpostavk za dovoljenost vsakega pravnega sredstva. Tudi za pritožbo. Pravni interes za vložitev pravnega sredstva ima vlagatelj, ki lahko pričakuje določeno pravno korist, ki je brez tega procesnega dejanja ne bi mogel doseči. Kot verjetno mora izkazati, da bi ugoditev njegovi zahtevi pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči oziroma da bi si v primeru pritožbe izboljšal svoj pravni položaj. Če pa si ne more več izboljšati svojega pravnega položaja, preneha tudi pravovarstvena potreba za odločanje v upravnem sporu, to je tudi za odločanje o pritožbi.
V izpodbijanem sklepu tožene stranke odrejeno podaljšanje omejitve gibanja za tožnika je prenehalo učinkovati 7. 1. 2012, zato si tožnik (glede na vse navedeno) svojega pravnega položaja ne more izboljšati. Zato po presoji pritožbenega sodišča s potekom navedenega dne tožnik ne izkazuje več pravnega interesa za varstvo svojih pravic oziroma pravne koristi v upravnem sporu glede na svoj tožbeni zahtevek, ki se glasi na odpravo akta, ne pa na ugotovitev njegove nezakonitosti (drugi odstavek 64. člena ZUS-1 v zvezi z odločbo Ustavnega sodišča RS, št. U-I-181/09-15, Up-860/09-14 in Up-222/10-14, ki je bila objavljena v Uradnem listu RS, št. 98-4210/2011 z dne 2. 12. 2011).
mednarodna zaščita – pospešen postopek – splošna neverodostojnost prosilca - informacije o stanju v izvorni državi - zatrjevana subjektivna ogroženost
S tem, ko je tožena stranka oprla svojo odločitev tudi na določbo tretjega (prej četrtega) odstavka 22. člena ZMZ, ki jo je Ustavno sodišče z navedeno odločbo razveljavilo, je nepravilno uporabila materialno pravo.
mednarodna zaščita - resna škoda - pogoji za priznanje statusa begunca - pogoji za priznanje subsidiarne oblike zaščite - preganjanje zaradi veroizpovedi - oboroženi spopadi
Glede na ugotovljeno dejansko stanje, na katero je sodišče prve stopnje oprlo svojo odločitev, tudi po presoji Vrhovnega sodišča pri tožniku niso izpolnjeni pogoji za priznanje statusa begunca po določbi 2. člena ZMZ.
Po presoji Vrhovnega sodišča tožniku v primeru vrnitve v zvezno državo Imo States ne grozi, da bo soočen z utemeljenim tveganjem, da utrpi resno škodo, kot jo opredeljuje 28. člen ZMZ.
Tožnik v primeru vrnitve ne bi bil več podvržen enakim ali podobnim dogodkom (prisilni mobilizaciji v talibanske vrste, indoktrinaciji, pripravi za samomorilsko akcijo), izključno zaradi njegovega pobega iz talibanskih vrst. Brez dvoma pa zaradi takega njegovega ravnanja obstaja utemeljeno tveganje, da bi v primeru vrnitve v Afganistan utrpel resno škodo v smislu 28. člena ZMZ, zato mu je tudi bila priznana subsidiarna oblika zaščite.
Tožnikove pretekle izkušnje ne omogočajo zaključka, da je tožnika strah preganjanja (v primeru vrnitve), ki bi temeljilo na kateri izmed okoliščin iz drugega odstavka 2. člena ZMZ, pač pa njegov strah (povsem upravičeno) temelji na možnih posledicah talibanskega maščevanja izključno zaradi njegovega pobega. Dejstvo, da je zbežal iz talibanskih vrst, pa mu po presoji Vrhovnega sodišča ne daje položaja „pripadnika določene družbene skupine“, na podlagi katerega bi mu bilo sicer mogoče priznati zahtevani status begunca.
mednarodna zaščita – informacije o izvorni državi – prisilna odstranitev – ogroženost življenja – ustavna odločba – razveljavitev 22. člena ZMZ
Po naravi stvari je mogoče preveriti izjave prosilcev za mednarodno zaščito glede nevarnosti, da bi bili v primeru vrnitve v izvorno državo izpostavljeni mučenju ali nečloveškemu in poniževalnemu ravnanju, le tako, da tožena stranka v presojo vključi podatke o stanju v državi, v katero bi se tožniki v primeru zavrnilne odločbe morali vrniti.
ZUS-1 člen 22, 22/1. ZPP člen 343, 343/4, 252. ZMZ člen 51, 51/1-2, 55, 55/1-5, 55/1-6.
mednarodna zaščita – omejitev gibanja – pravni interes za pritožbo – izročitev tožnika varnostnim organom druge države
Z izročitvijo tožnika varnostnim organom Republike Hrvaške dne 18. 11. 2011 je po presoji Vrhovnega sodišča prenehal tudi tožnikov pravni interes za pritožbo. Vsakdo, ki v upravnem sporu zahteva varstvo svojih pravic in pravnih koristi, mora ves čas postopka izkazovati svoj pravni interes oziroma pravo-varstveno potrebo. Če je tožnik ob vložitvi pritožbe še imel pravni interes za to pravno sredstvo, ga je z izročitvijo Hrvaški dokončno izgubil, saj si ne more več izboljšati svojega pravnega položaja. Na obstoj pravnega interesa pa sodišče pazi po uradni dolžnosti ves čas trajanja upravnega spora, tudi pritožbeno sodišče v pritožbenem postopku.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja – dopustnost omejitve gibanja – zamuda pri vložitvi prošnje za mednarodno zaščito - preprečitev odstranitve iz države – sorazmernost ukrepa – zagotavljanje javnega rada
Vrhovno sodišče je že v sodbi I Up 200/2011 z dne 21. 4. 2011 zavzelo stališče, da celotna druga alineja prvega odstavka 51. člena ZMZ predstavlja le podlago za ustavno skladno razlago posameznih v tej alineji navedenih določb 55. člena ZMZ, kar pomeni, da je navedeni zakonski določbi (5. oziroma 6. točka prvega odstavka 55. člena v zvezi z drugo alinejo prvega odstavka 51. člena ZMZ) mogoče uporabiti ne samo v primerih, ko naj bi šlo za preprečitev konkretnega nezakonitega vstopa v državo, temveč tudi, ko gre zaradi zagotavljanja javnega reda za preprečitev potencialnega nezakonitega vstopanja, ali za zagotovitev izvršitve upravnega akta, ki bo izdan v zvezi s prošnjo za mednarodno zaščito (9. točka citirane sodbe Vrhovnega sodišča).
URS člen 19. ZMZ člen 51, 51/1, 55, 55/1-5, 55/1-6.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja – pogoji – zloraba postopka – namen vložitve prošnje – vložitev prošnje v najkrajšem možnem času - sum zavajanja in zlorabe postopka – nezakonito prehajanje mej - ustavno dopusten cilj omejitve svobode – neizkazana kršitev 19. člena URS oziroma 5. člena EKČP
Iz obrazložitve sklepa o omejitvi gibanja je razvidno, da je tožena stranka odredila omejitev gibanja zato, da bi tožniku preprečila ponoven samovoljni odhod iz države in s tem onemogočitev izvedbe postopka mednarodne zaščite. S tem je tožniku preprečila nezakonito prehajanje državnih mej, kar je tudi po mnenju Vrhovnega sodišča ustavno dopusten cilj omejevanja osebne svobode prosilca za azil in zato ne gre za kršitev 19. člena URS.