ZMZ člen 51, 51/1-1, 51/1-2, 51/2, 51/4, 55, 55/1-6. ZUS-1 člen 63, 63/1, 76.
omejitev gibanja – sum zlorabe postopka – prosti preudarek pri začasni omejitvi gibanja – vrsta omejitve – dvakratna samovoljna zapustitev azilnega doma – razlogi preganjanja - dokazno breme – zdravstvene težave – vložitev prošnje zaradi odložitve odstranitve iz države – tretja prošnja tožnika
Glede na opisano dejansko stanje (ki med strankama ni sporno), se tudi pritožbeno sodišče strinja, da obstoji razlog za omejitev gibanja iz druge alineje prvega odstavka 51. člena v povezavi s 6. točko prvega odstavka 55. člena ZMZ. Pravilna je ocena tožene stranke, ki ji pritrjuje sodišče prve stopnje, da iz ravnanja tožnika izhaja, da je v Republiki Sloveniji za mednarodno zaščito zaprosil izključno zato, da bi odložil prisilno odstranitev iz države, saj bi bilo v primeru, če bi bil v izvorni državi resnično ogrožen, mogoče upravičeno pričakovati, da bi v državi, kjer zaproša za mednarodno zaščito, tudi počakal na odločitev uradnega organa o njegovi prošnji. Pravilna je tudi presoja o tem, da če bi tožena stranka tožnika nastanila v kakem drugem oddelku azilnega doma, bi tožnik lahko brez težav zapustil dom, kot je to storil že dvakrat, in odšel v kakšno drugo državo članico Evropske Unije. Podan je torej sum zavajanja in zlorabe postopka.
ZMZ člen 60, 61, 62, 63. Direktiva Sveta 2005/85/ES z dne 1. 12. 2005 o minimalnih standardih glede postopkov za priznanje ali odvzem statusa begunca v državah članicah člen 27, 27/2-a, 27/4.
mednarodna zaščita - varna tretja država - „zveza“ med prosilcem in varno tretjo državo - Grčija - Republika Hrvaška - nahajanje - pritožba tožene stranke
Po mnenju Vrhovnega sodišča je torej treba pojem „nahajati se“ iz 60. člena ZMZ razlagati kot pojem „zveze“ med prosilcem in varno tretjo državo. Kakšna naj bi bila ta „zveza“, Procesna direktiva ne določa. Gre za pravni standard, ki ga je treba „zapolniti“ od primera do primera. Vendar pa pojma „zveze“ ne gre razlagati preširoko. Po mnenju Vrhovnega sodišča ni nujno, da bi moralo priti do posrednega ali neposrednega kontakta med prosilcem in organi ali institucijami zadevne tretje države, ampak je dovolj, da je iz vseh okoliščin posameznega primera razvidno, da je prosilec imel objektivne in subjektivne možnosti z organi tretje varne države vzpostaviti kontakt.
ZMZ člen 51, 51/1-4, 63, 63/1. ZPP člen 319, 320. ZUS-1 člen 64, 64/4, 76.
mednarodna zaščita – omejitev gibanja zaradi izročitve tožnika tretji varni državi – razveljavitev sklepa med pritožbenim postopkom – učinek prvostopenjske sodbe – pravni interes tožene stranke za pritožbo
Razlogi za omejitev gibanja zaradi izročitve tožnika tretji varni državi morajo biti zanesljivi in ugotovljeni. Učinke ima le pravnomočna sodba.
ZMZ člen 51, 51/1-1, 51/2, 51/3, 51/4, 59, 59/1-1, 59/1-3.
mednarodna zaščita – omejitev gibanja – istovetnost prosilca – predložitev osebnega dokumenta – ilegalno prehajanje meje - begosumnost
Iz ugotovljenega dejanskega stanja in samega poteka postopka jasno izhaja, da tožnik ni predložil nobenega svojega osebnega dokumenta, na podlagi katerega bi bilo mogoče ugotoviti njegovo istovetnost, zaradi različnih podatkov, ki jih je navajal, pa njegova identiteta še ni bila ugotovljena. Izhaja tudi, da je tožnik ilegalno prehajal meje več držav, zato je pravilna presoja o begosumnosti.
ZMZ člen 2, 28, 52, 53. Direktiva Sveta 2004/83/ES z dne 29. aprila 2004 o minimalnih standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da se jim prizna status begunca, ali osebe, ki iz drugih razlogov potrebuje mednarodno zaščito, in o vsebini te zaščite člen 15, 15-c.
mednarodna zaščita - status begunca - subsidiarna zaščita - status begunca - subsidiarna zaščita - pogoji - resna škoda - notranja razselitev - Afganistan - redni postopek - resna in individualna grožnja za življenje
Glede na pridobljena poročila je pritrditi zaključkom, da so tožnikove navedbe neprepričljive in malo verjetne. Prav tako je utemeljen dvom v pristnost predloženih dokumentov. Zato je (in glede na ugotovljeno dejansko stanje) pravilen zaključek, da niso izpolnjeni pogoji za priznanje statusa begunca.
Pravilna je tudi odločitev o neizpolnjevanju pogojev za priznanje statusa subsidiarne zaščite, ki temelji na neizkazani grozeči resni škodi oziroma individualni grožnji. Nevarnosti, ki jim je na splošno izpostavljeno prebivalstvo ali del prebivalstva države, same zase običajno ne predstavljajo individualne grožnje, ki bi jo priznavali kot resno škodo.
mednarodna zaščita – omejitev gibanja – ugotavljanje istovetnosti prosilca - baza Eurodac - begosumnost – prosti preudarek
Iz ugotovljenega dejanskega stanja in samega poteka postopka jasno izhaja, da tožnik ni predložil nobenega svojega osebnega dokumenta, na podlagi katerega bi bilo mogoče ugotoviti njegovo istovetnost, zaradi različnih podatkov, ki jih je navajal, pa njegova identiteta še ni bila ugotovljena. Izhaja tudi, da je tožnik ilegalno prehajal meje več držav, zato je pravilna presoja o begosumnosti.
Tožnik niti v prošnji niti v tožbi ni zatrjeval dejanj relevantnega preganjanja, katerih intenzivnost bi bilo mogoče šteti za preganjanja, kot jih določa 26. člen ZMZ. Kljub navajanju, da tožnik pravzaprav ne izpolnjuje pogojev iz 26. in 28. člena ZMZ, pa je tožena stranka svojo odločitev oprla na določbi 1. in 2. točke prvega odstavka 55. člena v zvezi s 54. členom ZMZ in po nepotrebnem štela, da je tožnik prispel v Republiko Slovenijo in tu zaprosil za mednarodno zaščito izključno iz ekonomskih razlogov. Zato je po presoji Vrhovnega sodišča odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi pravilna.
Tožnik zmotno meni, da je zatečeni begunec. Vrhovno sodišče se pridružuje stališču, da je na tožnikovi strani dolžnost navajanja razlogov za mednarodno zaščito in da je tožnik imel (še zlasti po seznanitvi pogojev za podajo prošnje) možnost navajati relevantne razloge tako v prošnji kot tudi v tožbi, vseskozi pa je imel tudi kvalificiranega zastopnika. Če pa prosilec kljub takim pogojem ne navaja relevantnih dejstev za obravnavo prošnje za mednarodno zaščito, pa ne more svoje nedejavnosti in posledic te nedejavnosti očitati toženi stranki in sodišču.
ZUS-1 člen 36, 36/1-2, 36/1-4, 36/3. ZMZ člen 51, 51/4.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja – prepozna tožba zoper sklep o omejitvi gibanja - tožba zaradi posega v ustavno pravico do osebne svobode
O prenehanju razlogov za omejitev gibanja bi morala v upravnem postopku najprej odločiti tožena stranka kot pristojen organ, in sicer na podlagi v upravnem postopku ugotovljenih dejstev in okoliščin, saj prenehanje razlogov za omejitev gibanja ne more biti odvisno le od tožnikovih navedb. Šele zoper odločitev tožene stranke o zahtevi za prenehanje razlogov za omejitev gibanja bi imel tožnik sodno varstvo v upravnem sporu. Ob opisanem zagotovljenem drugem sodnem varstvu ne more biti predmet spora varstvo ustavne pravice.
mednarodna zaščita – omejitev gibanja – baza Eurodac - meje prostega preudarka – dublinski postopek – begosumnost
Dejstva, da je tožnik najprej zamolčal, da je bil v Romuniji in da je tam zaprosil za mednarodno zaščito, da je ilegalno (in nekajkrat tudi s ponarejenimi dokumenti) prehajal državne meje, da je bila njegova ciljna država Italija in da je očitno tudi Romunijo zapustil še pred koncem azilnega postopka, tudi po presoji Vrhovnega sodišča brez dvoma kažejo na sum, da bi tožnik lahko še pred koncem odločitve o pristojni državi, ki bo odločala o njegovi prošnji za mednarodno zaščito, zapustil azilni dom in Republiko Slovenijo in s tem onemogočil učinkovito odločanje.
V primerih, ko se prosilec v prošnji za podaljšanje subsidiarne zaščite sklicuje na iste razloge, zaradi katerih mu je bila priznana subsidiarna zaščita (ne pa status begunca), so v postopku podaljšanja priznanja subsidiarne zaščite relevantni samo tisti razlogi, zaradi katerih mu je bila ta oblika zaščite priznana.
mednarodna zaščita – omejitev gibanja – začasna omejitev gibanja čas trajanja – presoja razlogov, na katerih omejitev gibanja temelji
Za izrek ukrepa začasne omejitve gibanja zadošča izpolnjevanje le enega od z ZMZ taksativno navedenih razlogov, vendar pa je treba zaradi morebitno različnega izteka časa trajanja omejitve gibanja na podlagi posameznega razloga, presoditi obstoj vsakega od razlogov, na katerem začasna omejitev gibanja temelji.
ZMZ člen 51, 51/1, 51/1-1, 51/4, 59, 59/1, 59/1-3.
mednarodna zaščita – omejitev gibanja – čas trajanja omejitve gibanja - različen čas trajanja omejitve gibanja glede na razlog
Res je, kot navaja sodišče prve stopnje, da za izrek ukrepa začasne omejitve gibanja zadošča izpolnjevanje le enega od z ZMZ taksativno navedenih razlogov, vendar pa je treba zaradi morebitno različnega izteka časa trajanja omejitve gibanja na podlagi posameznega razloga, presoditi obstoj vsakega od razlogov, na katerem začasna omejitev gibanja temelji. Takšno stališče je Vrhovno sodišče že zavzelo (I Up 65/2011). Omejitev gibanja namreč lahko traja le do prenehanja izpolnjevanja razlogov za omejitev gibanja (četrti odstavek 51. člena ZMZ), ne sme pa trajati dlje od treh oziroma, s podaljšanjem za en mesec, štirih mesecev.
ZMZ ureja eno pravico do mednarodne zaščite, ki se lahko podeli v dveh oblikah, in sicer kot status begunca oziroma status subsidiarne zaščite.
V izreku odločbe, s katero se odloči o prošnji za mednarodno zaščito in se mednarodna zaščita prizna, se odloči tako, da se prošnji za mednarodno zaščito ugodi in se ta prizna v obliki, za katero so izpolnjeni z ZMZ predpisani pogoji.
Tožniku je priznan status subsidiarne oblike zaščite, ker obstajajo utemeljeni razlogi za prepričanje, da bi bil kot mladoletnik brez ožje družine ali drugih sorodnikov izpostavljen resni škodi v smislu druge alineje 28. člena ZMZ.
mednarodna zaščita – omejitev gibanja – istovetnost prosilca - dvom v verodostojnost zatrjevane identitete – sorazmernost ukrepa
Prosilec ni imel nobenega dokumenta, s katerim bi izkazal istovetnost, tožena stranka pa je pojasnila okoliščine, zaradi katerih dvomi v zatrjevano identiteto.
Z omejitvijo gibanja na prostore Centra za tujce bo zagotovljena prosilčeva navzočnost do ugotovitve njegove istovetnosti, ki je za nadaljevanje postopka bistvenega pomena.
ZMZ 21, 21/3, 52, 52/1-2, 53, 53-3. Direktiva Sveta 2004/83/ES z dne 29. aprila 2004 o minimalnih standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da se jim prizna status begunca ali osebe, ki iz drugih razlogov potrebuje mednarodno zaščito, in o vsebini te zaščite člen 4, 4-5.
mednarodna zaščita - standard splošne verodostojnosti prosilca - neskladnost izjav - izvedenec psihiatrične stroke - skladnost ZMZ z Kvalifikacijsko direktivo
V postopkih mednarodne zaščite temelji ugotavljanje dejanskega stanja v posameznem primeru na navedbah prosilca in je zato odločitev pristojnega organa predvsem odvisna od prepričljivosti, verodostojnosti in konsistentnosti navedb prosilca.
mednarodna zaščita – sum zavajanja – malo verjetne in neprepričljive izjave – dokazna ocena – načelo zaslišanja stranke
V obravnavani zadevi so navedene okoliščine stvar dokazne ocene, ki pa jo organ izvede ob odločitvi in predstavi v sami odločbi, na kar pravilno opozarja že tožena stranka. Če je tožena stranka na podlagi dokazne ocene opredelila posamezne izjave kot malo verjetne in neprepričljive, to ne pomeni, da gre za neskladja v izjavah, glede katerih pa bi morala tožena stranka prosilcu dati možnost, da ta neskladja oziroma nekonsistentnosti pojasni oziroma razčisti.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA – UPRAVNI SPOR
VS1014020
ZUS-1 člen 22, 22/1. ZPP člen 343, 343/4. ZMZ člen 50.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja – pritožba – pravni interes tožene stranke – zapustitev azilnega doma – zavrženje pritožbe
Ker sklep o omejitvi gibanja zaradi poteka roka ne učinkuje več, poleg tega pa je prosilec takoj po prenehanju omejitve gibanja zapustil azilni dom in se vanj ni več vrnil (tako da so izpolnjeni pogoji za ustavitev postopka za mednarodno zaščito), tožena stranka nima (več) pravnega interesa za pritožbo. Pritožba se zato zavrže.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS1013969
ZPP člen 343/4. ZUS-1 člen 22/1.
pravni interes za pritožbo - mednarodna zaščita - samovoljna zapustitev azilnega doma
Glede na to, da je tožnik samovoljno zapustil azilni dom in se v njem ne nahaja več, ni izkazan tožnikov pravni interes za pritožbo zoper izpodbijano sodbo, saj si svojega položaja ne more izboljšati.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA – UPRAVNI SPOR
VS1014105
ZUS-1 člen 22, 22/1, 63, 63/1. ZPP člen 343, 343/4, 352. ZMZ člen 50, 50/2-3, 80.
mednarodna zaščita – samovoljna zapustitev azilnega doma – pravni interes za pritožbo – zavrženje pritožbe zoper sodbo sodišča prve stopnje
Kot izhaja iz predloženih spisov (odgovor na tožbo tožene stranke z dne 28. 8. 2012 in njen dopis z dne 10. 10. 2012), je v obravnavani zadevi tožnik dne 23. 8. 2012 samovoljno zapustil azilni dom in se v njem ne nahaja več. Sodišče prve stopnje pa v obrazložitvi izpodbijane sodbe ugotavlja, da tožnika ni več v Sloveniji. Teh ugotovitev tožnik v pritožbi ne izpodbija. Ne glede na to, da je imel tožnik v postopku zastopnico (svetovalko za begunce), je bila njegova dolžnost, da počaka na pravnomočno odločitev o njegovi prošnji za mednarodno zaščito v azilnem domu. Čeprav ZMZ za primere, kot je obravnavani, nima izrecne določbe, pa glede na navedeno tožnik po presoji pritožbenega sodišča (kljub vloženi pritožbi) ne izkazuje pravovarstvene potrebe za reševanje njegove pritožbe, s tem pa tudi ne pravnega interesa za pritožbo, saj si svojega položaja v zvezi s svojo prošnjo za mednarodno zaščito ne more izboljšati. Tudi če bi bilo tej njegovi pritožbi ugodeno in bi bila odločitev glede njegove prošnje odpravljena, njegov pravni položaj ne bi bil spremenjen, saj bi bilo treba postopek v zvezi z njegovo prošnjo za mednarodno zaščito ustaviti v skladu s 50. členom ZMZ.