PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA – UPRAVNI SPOR
VS1013498
ZMZ člen 35, 43, 51, 51/1-1, 51/1-2, 51/1-5, 51/1-6. ZTuj-1 člen 75.
omejitev gibanja – ugotavljanje istovetnosti – sum zavajanja in zlorabe postopka – vložitev prošnje v najhitrejšem možnem času – mednarodna zaščita
Iz ravnanja prosilca (izročitev osebnega dokumenta organizatorju poti, da mu priskrbi „ilegalni“ potni list) izhaja upravičen dvom o istovetnosti prosilca.
Ravnanje prosilca, ki je zaprosil za mednarodno zaščito po treh mesecih bivanja v Republiki Sloveniji, pred tem pa je namen vložitve prošnje dvakrat umaknil, kaže na sum zavajanja in zlorabe postopka.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA – UPRAVNI SPOR
VS1013493
ZMZ člen 51, 51/1-1, 51/1-2, 55, 55/1-5, 55/1-6.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja – ugotavljanje istovetnosti prosilca – sum zavajanja in zlorabe postopka
Glede na to, kdaj je tožnik vložil prošnjo, večkrat spremenjene (nasprotujoče) izjave, kdaj je sploh zvedel za možnost vložitve, države, ki jih je prepotoval oziroma v katero državo je bil namenjen, pa je utemeljen tudi zaključek, da so podani pogoji za omejitev gibanja po drugi alineji 51. člena v zvezi s 5. in 6. točko prvega odstavka 55. člena ZMZ.
ZMZ člen 43, 51, 51/1-1, 51/1-2, 51/2, 51/4, 55, 55/1-5, 55/1-6. ZUS-1 člen 40, 40/3. ZTuj člen 75.
mednarodna zaščita – omejitev gibanja – ugotavljanje istovetnosti prosilca - listina za dokazovanje istovetnosti - sum zavajanja in zlorabe postopka – vložitev prošnje v najkrajšem možnem času - preprečitev odstranitve iz države
Istovetnosti prosilca za mednarodno zaščito ni mogoče z gotovostjo ugotoviti le na podlagi njegove izjave. Dvom o tožnikovi istovetnosti, vložitev prošnje s časovnim zamikom in sum, da je tožnik vložil prošnjo samo zato, da bi odložil ali onemogočil odstranitev iz države, so razlogi za omejitev gibanja tožniku kot prosilcu za mednarodno zaščito.
mednarodna zaščita – omejitev gibanja – ugotavljanje istovetnosti prosilca – sum zavajanja in zlorabe postopka - vložitev prošnje v najkrajšem možnem času – preprečitev ilegalnega prehoda meje – prosti preudarek
V obravnavanem primeru je bil ukrep izrečen tožniku na podlagi določb prve in druge alineje prvega odstavka 51. člena v zvezi s 5. in 6. točko 55. člena ZMZ. Po presoji Vrhovnega sodišča so pogoji za omejitev gibanja po navedenih določbah ZMZ podani. Iz obrazložitve sklepa o omejitvi gibanja je tudi razvidno, da je tožena stranka izdala ta ukrep zato, da bi tožniku preprečila ilegalno prehajanje državnih mej in je zato po presoji Vrhovnega sodišča to ustavno dopusten cilj omejevanja tožnikove osebne svobode.
mednarodna zaščita – omejitev gibanja – sum zavajanja in zlorabe postopka – prenehanje razloga istovetnosti - zamuda pri vložitvi prošnje za mednarodno zaščito - preprečitev odstranitve iz države – ustavna odločba
Sklicevanje na odločbo Ustavnega sodišča RS Up-1116/2009-22 z dne 3. 3. 2011, V obravnavanem primeru ne pride v poštev, saj tožniku začasna omejitev gibanja na prostore Centra za tujce v Postojni ni bila izrečena zaradi suma zavajanja ali zlorabe postopka mednarodne zaščite po določbah druge alineje prvega odstavka 51. člena v zvezi s četrto alinejo 55. člena ZMZ, ampak po določbah druge alineje prvega odstavka 51. člena v zvezi s 5. in 6. točko prvega odstavka 55. člena ZMZ, v času izdaje izpodbijanega sklepa tožene stranke pa tudi iz razloga ugotavljanja istovetnosti (po prvi alineji prvega odstavka 51. člena ZMZ.
Zaradi morebitnih psihičnih zdravstvenih težav prva tožnica pri vložitvi prošnje za mednarodno zaščito in zaslišanju morda ni mogla ustrezno pojasniti vseh okoliščin, ki so pomembne za odločitev v postopku. Morebitne psihične zdravstvene težave prve tožnice bi lahko vplivale na njene odgovore pri vložitvi prošnje za mednarodno zaščito in pri zaslišanju. Zato je vprašanje psihičnega zdravja prve tožnice lahko relevantno za odločitev o pravilnosti izpodbijane odločbe tožene stranke.
ZMZ člen 60, 61, 62, 63, 64. ZPP člen 339, 339/2-14, 339/2-15. Direktiva Sveta 2005/85/ES z dne 1. decembra 2005 o minimalnih standardih glede postopkov za priznanje ali odvzem statusa begunca v državah članicah člen 36, 27. Odlok Vlade RS o razglasitvi Hrvaške za varno tretjo državo. Ustava RS člen 48.
mednarodna zaščita - uporaba materialnega prava - kršitev pravil postopka - dublinski postopek - Hrvaška kot varna tretja država - Odlok Vlade o razglasitvi države za varno tretjo državo - ocena skladnosti zakona z Ustavo RS - turistična viza - pravica do pribežališča
Za obravnavani primer pa tudi Vrhovno sodišče ne dvomi, da so pogoji za zavrženje ponovne prošnje pritožnikov po konceptu varne tretje države, predpisani z ZMZ in Postopkovno direktivo, izpolnjeni in da je torej materialno pravo pravilno uporabljeno.
Vrhovno sodišče je presodilo, da v pritožbi niso podani pravno pomembni razlogi, da bi v skladu s prvim odstavkom 156. člena URS prekinilo postopek in začelo postopek ocene ustavnosti 60., 62. in 63. člena ZMZ pred Ustavnim sodiščem.
ZMZ člen 60, 61, 62. Direktiva Sveta 2005/85/ES z dne 1. 12. 2005 o minimalnih standardih glede postopkov za priznanje ali odvzem statusa begunca v državah članicah člen 27.
mednarodna zaščita - koncept varne tretje države - meddržavni sporazum - nahajanje v tretji varni državi
Po presoji Vrhovnega sodišča je tožena stranka pravilno ugotovila, da so izpolnjeni pogoji za uporabo določb ZMZ za obravnavo tožnikove prošnje po konceptu varne tretje države. Tožnik se je pred prihodom v Slovenijo nahajal na Hrvaškem, Hrvaška je bila z odlokom Vlade RS razglašena za varno tretjo državo, Vlada je s tem seznanila Evropsko komisijo, tožnik je bil seznanjen s tem, da bo njegova prošnja obravnavana po konceptu varne tretje države, dana mu je bila možnost dokazovanja, da zanj Hrvaška ni varna država, Hrvaška pa je bila seznanjena, da tožnikova prošnja ni bila vsebinsko obravnavana.
Uporaba instituta varne tretje države ne more biti pogojevana z obstojem predhodno sklenjenega (formalnega ali neformalnega) sporazuma med državama oziroma celo z enostransko zavezo konkretne države Sloveniji, na kakšen način bo izvajala svoje pristojnosti oziroma izvrševala svoje predpise s področja mednarodne zaščite.
ZMZ je kot pogoj za uporabo pravil oziroma za začetek postopka po konceptu varne tretje države določil pogoj, da se je prosilec prej nahajal v tej varni tretji državi in s tem je vzpostavljena tudi zveza med prosilcem in varno tretjo državo, kar je v skladu s Postopkovno direktivo, ki izrecno ne določa, kakšna naj bi bila ta zveza.
mednarodna zaščita – preganjanje – položaj Romov – subsidiarna zaščita – resna škoda – rok za prostovoljno zapustitev države
Dejanja ali situacije, ki jih prosilec sicer lahko dojema kot preganjanje in z njimi utemeljuje svoj strah pred vrnitvijo v izvorno državo, morajo objektivno izpolnjevati pogoje, določene v prvem odstavku 26. člena ZMZ, da se prosilcu za mednarodno zaščito lahko prizna status begunca.
Tožniki niso uspeli izkazati, da bi jim grozila resna škoda v smislu 28. člena ZMZ, kar je pogoj za priznanje subsidiarne zaščite na podlagi tretjega odstavka 2. člena ZMZ.
ZMZ člen 2, 2/2, 24,24-3, 26, 28. ZUS-1 člen 80, 80/3-3.
mednarodna zaščita – status begunca – subsidiarna zaščita – resna škoda v smislu 28. člena ZMZ
Pretepanje in ustrahovanje mladoletnih tožnikov s strani sošolcev, očeta in očima pa prav tako ne predstavlja resne škode v smislu 28. člena ZMZ. Načela največje otrokove koristi ni mogoče razlagati na način, da bi bila otrokova največja korist nad določili zakona in da bi mu bila priznana mednarodna zaščita v nasprotju z ZMZ.
mednarodna zaščita - ponovna prošnja za mednarodno zaščito – odločanje o ponovni prošnji v pospešenem postopku - dokazi in dejstva nastali po izdaji predhodne odločitve – status begunca
Odločanje o vloženem zahtevku za uvedbo ponovnega postopka in dovolitev vložitve ponovne prošnje ne pomeni tudi že, da so izpolnjeni pogoji za priznanje mednarodne zaščite. Dokaze in dejstva, ki so nastati po izdaji predhodne odločitve, oziroma so lahko nastali že v času prvega postopka, vendar jih oseba iz upravičenih razlogov takrat ni uveljavljala (56. člen ZMZ), in s katerimi se utemeljuje ponovna prošnja za mednarodno zaščito, je treba v ponovnem postopku presoditi in na podlagi le teh ugotoviti, ali obstajajo razlogi za priznanje mednarodne zaščite v zadevnem primeru.
ZMZ člen 2, 2/2, 2/3, 28, 28/2, 52, 52/2-1. ZUS-1 člen 51, 51/2, 64, 64/1-2, 75, 75/2, 77.
mednarodna zaščita – kršitev pravil postopka – dejansko stanje - subsidiarne zaščita – resna škoda - „dezerter“ - odločanje na glavni obravnavi
Če bi bil po presoji sodišča prve stopnje na podlagi tožnikovih izjav in ugotovljenega dejanskega stanja pravilen drugačen materialnopravni zaključek, in bi bilo okoliščine v zvezi s posledicami tožnikove vrnitve v izvorno državo (in s tem povezanim utemeljenim strahom) mogoče opredeliti kot preganjanje, temelječe na pripadnosti določeni družbeni skupini („dezerterji“ iz talibanskih vrst), bi to v sodbi moralo samo navesti, argumentirati in drugače odločiti.
ZMZ člen 28, 55, 55/1-2, 55/1-5, 55/1-6. ZPP člen 360.
mednarodna zaščita – nezadostne oziroma nepomembne navedbe – pospešeni postopek – najkrajši možni čas zaprosila – subsidiarna zaščita – opredelitev do tožbenih ugovorov
Prosilkino izjavo, da so njenemu očetu grozili, da ji bodo storili nekaj groznega, je treba obravnavati v kontekstu njene celotne izpovedi, iz katere izhaja, da ni bila nikoli preganjana zaradi rase, vere, narodne pripadnosti ali političnega prepričanja.
ZMZ člen 3, 3-3, 33,39. Uredba Sveta (ES)o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države, št. 343/2003 z dne 28. 2. 2003 (Uredba 2003/343/ES) člen 3, 3/1, 16, 16/1-e.
mednarodna zaščita - predaja prosilca odgovorni državi - razlogi za nepredajo
Prosilec za mednarodno zaščito na odločitev prvostopnih organov, da bo predan v obravnavo v zvezi s prošnjo za mednarodno zaščito odgovorni državi, ne more vplivati, razen če izkaže, da mu bodo v odgovorni državi kršene človekove pravice. Tega pa prosilec v tem primeru ni izkazal.
V postopku je bilo ugotovljeno, da tožnik ni predložil nobene od v 75. členu ZTuj določenih listin. Zato je tudi po presoji pritožbenega sodišča pravilna ugotovitev tožene stranke, da identiteta tožnika (kot prosilca za mednarodno zaščito) ni ugotovljena, sicer pa pritožba te ugotovitve niti ne izpodbija. Na tej podlagi je pravilna ocena tožene stranke in presoja sodišča prve stopnje o tem, da je podan razlog za omejitev gibanja iz prve alineje prvega odstavka 51. člena ZMZ.
mednarodna zaščita – odločanje v pospešenem postopku – očitno neutemeljena prošnja – izvorna država – zatrjevano preganjanje v državi, ki ni izvorna država
Tožnica je državljanka R Hrvaške, to pa skladno s 15. točko 3. člena ZMZ pomeni, da je R Hrvaška njena izvorna država. Tožnica v izvorni državi ni bila preganjana zaradi katerega od razlogov, določenih v 1. a členu Ženevske konvencije, in ne izpolnjuje pogojev za mednarodno zaščito, kot jih določata 26. in 28. člen ZMZ.
mednarodna zaščita – zavrnitev statusa begunca – očitno neutemeljena prošnja – pospešeni postopek – pomanjkljiva presoja pogojev za subsidiarno zaščito
Pravnomočna zavrnitev prošnje za mednarodno zaščito pomeni, da je prosilec za mednarodno zaščito lahko prisilno odstranjen v državo, iz katere je prišel. Zato mora zavrnitev prošnje za mednarodno zaščito vsebovati tudi celovito presojo, da prisilna odstranitev ne bo povzročila ogroženosti prosilčevega življenja ali svobode ter da prosilec za mednarodno zaščito v tej državi ne bo izpostavljen mučenju ali nečloveškemu ravnanju ali kaznovanju.
pospešeni postopek – očitno neutemeljena prošnja – nepomembna ali zanemarljiva dejstva – vložitev prošnje v najkrajšem možnem času – subsidiarna zaščita
Problemi z bratom, ker je bil njen izvenzakonski partner druge vere, so bili pravilno ocenjeni kot družinski spor, ki pa nima elementov preganjanja po ZMZ, zato so bile te navedbe pravilno ocenjene kot nepomembne oziroma zanemarljive za obravnavanje upravičenosti do mednarodne zaščite.
Za mednarodno zaščito je zaprosila, ko je od prihoda v Slovenijo minilo skoraj eno leto, torej res dolgo obdobje, utemeljenih razlogov za to pa ni navedla oziroma pojasnila.
Prošnjo je vložila šele, ko je bila že v postopku odstranitve.
Sodišče prve stopnje je zmotno presodilo listine, na katere je oprlo svojo odločitev, to je poročila UNCHR, kot edina pravno upoštevna, ter na podlagi iz v teh poročilih ugotovljenih dejstev nepravilno sklepalo, da vrnitev prosilcev za mednarodno zaščito v določene predele Iraka v vsakem primeru, zlasti pa pri odvetnikih, pomeni verjetnost, da bodo utrpeli resno škodo, nepravilno sklepalo, da tudi tožniku, za katerega je implicitno menilo, da je odvetnik, ob vrnitvi v Irak grozi resna škoda v smislu 28. člena ZMZ.
ZMZ člen 16, 17. ZUS-1 člen 20, 20/1, 52, 52/2, 59, 75, 75/2. Direktive Sveta 2004/83/ES z dne 29. aprila 2004 o minimalnih standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da se jim prizna status begunca ali osebe, ki iz drugih razlogov potrebuje mednarodno zaščito, in o vsebini te zaščite (Direktiva 2004/83/ES) člen 2h, 23.
priznanje mednarodne zaščite – združevanje družine po azilnem pravu – relativna bistvena kršitev določb postopka
Materialnopravnih določb o združevanju družine v obravnavanem primeru ni mogoče uporabiti kot podlago za priznanje mednarodne zaščite niti, če bi tožeča stranka to izrecno uveljavljala. Primere združevanja družin z osebo, ki ni upravičenec do mednarodne zaščite, ureja namreč ZTuj-1 in ne ZMZ.