ZMZ člen 2, 2/3, 23, 23-10, 28, 28-2, 91, 91/2. ZMZ-B člen 108.
priznana subsidiarna zaščita – izrek odločbe - rok trajanja subsidiarne zaščite - resna škoda v smislu nečloveškega ravnanja
Rok trajanja subsidiarne zaščite mora biti določen v izreku sodbe sodišča prve stopnje, ki je o zadevi odločalo v sporu polne jurisdikcije.
Zaradi enotnosti postopka priznanja mednarodne zaščite in ko gre za priznanje le enega od obeh statusov, v izreku sodbe ni treba hkrati navajati dveh, temveč le eno odločitev, in sicer v tem primeru o priznanju statusa subsidiarne zaščite.
Priznana subsidiarna zaščita ne more začeti veljati kot dovoljenje za začasno prebivanje že z dnem vročitve izpodbijane sodbe, temveč z dnem njene pravnomočnosti, ko torej postane pravnomočna tudi odločitev sodišča prve stopnje o odpravi odločbe tožene stranke, ki je tožnikoma zavrnila prošnji za priznanje mednarodne zaščite.
mednarodna zaščita – ustavitev postopka – odsotnost na osebnem razgovoru – poslano vabilo in opozorilo v maternem jeziku – domneva o umiku prošnje
Ker se tožnik kljub pravočasno poslanemu vabilu in opozorilu v angleškem jeziku kaj sledi, če se vabilu na osebni razgovor ne bo odzval, temu vabilu ni odzval, je tožena stranka pravilno uporabila določbo prve alineje drugega odstavka in določbo tretjega odstavka 50. člena ZMZ ter postopek za priznanje mednarodne zaščite ustavila. Glede na jasno določbo 50. člena ZMZ, ki je bila podlaga za izdajo izpodbijanega sklepa tožene stranke, slednja ni imela nobene podlage za posebno ugotavljanje dejanskih okoliščin, zakaj tožnika ni bilo na osebnem razgovoru. Prav tako ni bila dolžna skrbeti za njegovo fizično udeležbo na tem razgovoru.
mednarodna zaščita – redni postopek – diskriminacija Romov - preganjanje – poročila o informacijah v izvorni državi
Ker dejanja zoper tožnika ne dosegajo standarda preganjanja iz 26. člena ZMZ, je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo tožnikovo prošnjo za priznanje mednarodne zaščite.
mednarodna zaščita – omejitev gibanja – preprečitev samovoljnega odhoda iz države – preprečitev nezakonitega prehajanja državnih mej – omejevanje osebne svobode - sum zavajanja in zlorabe postopka
Iz obrazložitve sklepa o omejitvi gibanja je razvidno, da je tožena stranka odredila omejitev gibanja zato, da bi tožniku preprečila samovoljen odhod iz države in s tem onemogočitev izvedbe postopka mednarodne zaščite. Ta lahko, glede na okoliščine primera, vključuje tudi prisilno odstranitev prosilca iz države. S sklepom je tožena stranka tudi preprečila tožniku nezakonito prehajanje državnih mej. Po presoji Vrhovnega sodišča so to ustavno dopustni cilji omejevanja tožnikove osebne svobode.
ZMZ člen 2, 2/2, 2/3, 26, 26/, 26/2-1, 27, 27/1, 27/7, 28, 55, 55-3, 55-4. Pogodba o delovanju Evropske Unije člen 78, 78/1.
mednarodna in subsidiarna zaščita - zavrnitev prošnje - pospešeni postopek - neizkazana povezava med zatrjevanim preganjanjem in tožnikovim političnim prepričanjem - novinarski članki - malo verjetne in protislovne trditve - splošno znane informacije o izvorni državi
Dejanja, za katera tožnik zatrjuje, da so bila storjena zoper njega (zasledovanje s strani neznanca, napad z nožem nanj s strani neznanca, prometna nesreča, ki naj bi jo povzročil neznani voznik ukradenega tovornjaka – dejanja so bila storjena koncem leta 2006 oziroma v začetku leta 2007, ter zatrjevani požig stanovanja v letu 2010), ni mogoče povezati z zatrjevanim razlogom za preganjanje, to je tožnikovim političnim prepričanjem, ki naj bi ga tožnik izkazal s tem, ko naj bi pomagal kolegoma novinarjema pri pripravi člankov o skorumpiranosti mongolskih poslancev, ki so izšli v 3 časopisih v letih 1998 in 1999, pri čemer tožnik pod članki ni bil podpisan. Zato zatrjevana dejanja ne predstavljajo dejanj preganjaj po 26. členu ZMZ v povezavi s 1. A členom Ženevske konvencije in je zavrnitev tožnikove prošnje za mednarodno zaščito po tretjem odstavku 55. člena ZMZ pravilna in zakonita.
UPRAVNI SPOR - PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA
VS1013142
ZMZ člen 51, 51/1-1, 51/1-2, 55, 55/1-5, 55/1-6.
mednarodna zaščita – omejitev gibanja – ugotavljanje istovetnosti prosilca – sum zavajanja in zlorabe postopka
Istovetnosti prosilca ni mogoče z gotovostjo ugotoviti le na podlagi njegove izjave, pri obravnavanem prosilcu pa se upravičeno pojavi dvom v njegovo sedaj zatrjevano istovetnost zaradi dajanja različnih podatkov o istovetnosti in zato, ker je po lastnih izjavah potoval po Evropi in bil v Sloveniji več mesecev (ne da bi zaprosil za mednarodno zaščito). Zato je tudi po presoji Vrhovnega sodišča podan razlog za omejitev gibanja iz prve alineje prvega odstavka 51. člena ZMZ.
Glede na to, kdaj je tožnik vložil prošnjo, pa je po presoji Vrhovnega sodišča podan tudi razlog iz druge alineje 51. člena ZMZ v zvezi s 5. in 6. točko prvega odstavka 55. člena ZMZ za omejitev gibanja, saj naj bi tožnik po lastni izjavi najprej živel v Španiji, potem preko Italije pred približno osmimi meseci prišel v Slovenijo, kjer naj bi delal v neki avtopralnici, in v vsem tem času ni zaprosil za mednarodno zaščito, ampak je prošnjo vložil šele, ko je uvidel, da bo odstranjen iz države.
ZMZ člen 21, 21/3. ZUS-1 člen 75, 75/3. ZPP člen 339, 339/2-14. ZUP člen 237, 237/2-7.
mednarodna zaščita – status begunca – materialni pogoji za priznanje – bistvena kršitev pravil postopka – brez razlogov o odločilnih dejstvih
Če sodišče prve stopnje meni, da je izpodbijana odločba materialnopravno nezakonita zato, ker so pogoji za priznanje statusa begunca podani že s tem, da so po njegovi oceni pri prosilcu izpolnjeni vsi elementi iz tretjega odstavka 21. člena ZMZ, je po presoji Vrhovnega sodišča v zmoti. Določbe tretjega odstavka 21. člena ZMZ namreč opredeljujejo elemente, po katerih je treba presojati prosilčeve navedbe, kadar prosilec zanje ne more predložiti nobenih dokazov. Ne predstavljajo pa ti elementi že sami po sebi pogojev za podelitev statusa begunca, kajti materialnopravni pogoji za podelitev tega statusa se nahajajo v drugih določbah ZMZ.
Tožnik (glede na dejstva, ki jih je navajal) ni izkazal, da je bil oziroma bi bil izpostavljen dejanjem preganja, ki ustrezajo mednarodno priznani razlagi pojma biti preganjan v smislu Ženevske konvencije, zato ni bilo potrebe po preverjanju izjave prosilca v povezavi z informacijami o izvorni državi iz osme in devete alineje 23. člena ZMZ, kot je določeno v drugem odstavku 22. člena ZMZ (v rednem postopku).
mednarodna zaščita – pospešeni postopek – zavrnitev prošnje - čas vložitve prošnje - namen preprečiti prisilno odstranitev iz države – zloraba postopka – vložitev prošnje v najkrajšem možnem času – utemeljen razlog – namen vložiti prošnjo
Ker je tožnik prošnjo vložil takrat, ko je izvedel, da bo odstranjen iz Republike Slovenije, je glede na dejanske ugotovitve utemeljen zaključek, da jo je vložil izključno z namenom, da prepreči prisilno odstranitev iz države, torej je podan razlog za zavrnitev njegove prošnje kot očitno neutemeljene iz 6. točke prvega odstavka 55. člena ZMZ.
mednarodna zaščita – ponovna prošnja za mednarodno zaščito – varna tretja država – predložitev dokazov – dokazno breme - možnost izpodbijanja domneve o varni tretji državi – pomanjkljiva obrazložitev tožene stranke
Tožnik je torej imel po podatkih predloženih spisov možnost pojasnjevanja in je svoja stališča glede varne tretje države tudi izrazil, ni pa predložil nobenih dokazov za svoje navedbe.
ZMZ člen 60, 62, 63, 63/1, 63/2. ZUP člen 214. ZUS-1 člen 64, 64/1-3, 76.
mednarodna zaščita – ugoditev tožbi – kriteriji za določitev varne tretje države – pomanjkljiva obrazložitev
Sklep mora biti ustrezno obrazložen, te pomanjkljivosti ni mogoče odpraviti niti z odgovorom na tožbo niti s pritožbo.
Glede na navedene določbe ZMZ in trditve tožnika v prošnji se pritožbeno sodišče strinja s presojo sodišča prve stopnje, da se tožena stranka do tožnikovih zatrjevanj, da Hrvaška zanj ni varna tretja država, v obrazložitvi sklepa ni opredelila, s tem pa je kršila določbo 214. člena Zakona o splošnem upravnem postopku – ZUP, ki se na podlagi 30. člena ZMZ uporablja subsidiarno. Obrazložitev sklepa mora namreč vsebovati, razen v primerih, ko je dopustna skrajšana obrazložitev, dejansko podlago in pravno podlago izreka sklepa. Če sklep nima takšne obrazložitve, je podana bistvena kršitev določb upravnega postopka. Navedeno mora biti ugotovljeno dejansko stanje in razlogi, ki so organ vodili k odločitvi. Pomanjkljivosti obrazložitve sklepa ni mogoče odpraviti niti z odgovorom na tožbo niti z navedbami v pritožbi. Zato je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je zaradi neupoštevanja pravil upravnega postopka na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo in izpodbijani sklep tožene stranke odpravilo ter ji zadevo vrnilo v ponoven postopek. V ponovnem postopku bo morala tožena stranka odpraviti nakazane pomanjkljivosti in tožniku dati možnost, da dodatno pojasni, zakaj Republika Hrvaška zanj ni varna tretja država, nato pa se bo morala do njegovih navedb v novem aktu opredeliti.
mednarodna zaščita – pospešeni postopek – ekonomski razlogi - onemogočanje oziroma odložitev odstranitve iz države
Tožnik je zaprosil za mednarodno zaščito tudi zato, da bi odložil oziroma onemogočil odstranitev iz države, saj bi, kolikor ne bi izrazil namere zaprositi za mednarodno zaščito, zaradi nezakonitega prebivanja v Sloveniji zoper njega stekel postopek njegove prisilne odstranitve iz države.
Z ugotovitvijo o izpolnjevanju pogojev za pridobitev statusa subsidiarne zaščite po presoji Vrhovnega sodišča ni bilo odločeno o tožnikovi prošnji za priznanje mednarodne zaščite. Izrek izpodbijane sodbe je glede tega nepopoln in nejasen.
Zgolj ugotovitev o izpolnjevanju pogojev še ne pomeni, da je bilo odločeno o priznanju statusa mednarodne zaščite – statusa subsidiarne zaščite. Zaradi nejasnosti oziroma nedoločnosti izreka je tako sodba sodišča prve stopnje v bistvenem delu tudi neučinkovita.
ZMZ člen 7, 7/3, 9, 15, 15/1, 16, 16/2-6, 16/2-7, 60, 61, 61/1, 62, 63, 64, 74, 74/4. ZUS-1 člen 64, 76. ZUP člen 7, 7/2, 9, 9/1, 138, 138/1.
mednarodna zaščita – koncept tretje varne države – kršitev procesnih pravic – mladoletnik brez spremstva
Tudi po presoji Vrhovnega sodišča tožena stranka tožniku ni zagotovila temeljnih procesnih jamstev, ki jih v postopku koncepta tretje varne države prosilcu za mednarodno zaščito zagotavljajo določbe ZMZ, prav tako pa tudi Direktiva Sveta Evrope 2005/85/ES z dne 1. decembra 2005 o minimalnih standardih glede postopkov za priznanje ali odvzem statusa begunca v državah članicah (Procesna direktiva). Zato se v celoti pridružuje sodišču prve stopnje, da niti iz obrazložitve izpodbijanega akta niti iz drugih podatkov v spisu ne izhaja, da bi tožena stranka tožniku dala možnost, da bi še pred izdajo sklepa o zavrženju njegove prošnje lahko dokazoval, da Republika Hrvaška zanj ni varna tretja država, kar sicer tožniku izrecno omogoča drugi odstavek 63. člena ZMZ.
mednarodna zaščita – omejitev gibanja - dvom v zatrjevano istovetnost – ugotavljanje istovetnosti - suma zavajanja in zlorabe postopka
Tožena stranka glede razloga ugotavljanja istovetnosti ni popolno ugotovila dejanskega stanja, saj v obrazložitvi sklepa ni navedla oziroma ni v zadostni meri izkazala utemeljenosti dvoma v zatrjevano tožnikovo istovetnost. Zato ni imela podlage za omejitev gibanja na podlagi prve alineje prvega odstavka 51. člena ZMZ.
omejitev gibanja – ugotavljanje dejstev v sodnem postopku – ugotavljanje istovetnosti – prikrivanje podatkov
Dejstvo, da je tožnik ob podajanju prošnje za mednarodno zaščito prikril, da je bil v letu 2009 kot tujec obravnavan v Grčiji, je sodišče prve stopnje obravnavalo na tožnikovem zaslišanju v prisotnosti njegove pooblaščenke, zato je ugotovljene okoliščine lahko upoštevalo pri presoji zakonitosti izpodbijanega sklepa (62. člen Zakona o upravnem sporu – ZUS-1).
Tožnik v pritožbi uveljavlja kršitev 139. člena ZUP, pri tem pa ne navaja nobene nove okoliščine ali dejstva, do katerega naj bi uradna oseba, ki je vodila upravni postopek, prišla, če bi pri sprejemanju prošnje za priznanje mednarodne zaščite dejansko stanje razjasnjevala vsestransko. Ker tožnik niti ne nakaže, kakšna pravno relevantna dejstva oziroma okoliščine so bile zaradi tega v postopku spregledane, s takšnim pritožbenim ugovorom ne more uspeti.