Uredba sveta (ES) o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki je v eni od držav članic vloži državljan tretje države, številka 343/2003 z dne 28. 2. 2003 (Uredba 2003/343/ES) členu 5, 5/2, 6.
Dublinska uredba - predaja prosilca drugi državi - učinkovit azilni postopek - prosilčeva starost - mladoletnik
Tožena stranka se mora v sklepu, s katerim odloči o predaji prosilca drugi državi, jasno opredeliti in obrazložiti, kakšne možnosti zaščite svojih pravic v zvezi z dostopom do učinkovitega azilnega postopka bo imel prosilec v tej državi.
ZPP člen 352. ZUS-1 člen 22, 22/2, 32, 32/2. ZMZ člen 74, 74/3, 74/4. ZPP člen 352.
mednarodna zaščita – začasna odredba – akt, ki nima več pravnih učinkov – učinkovanje akta – predaja osebe drugi državi pred vročitvijo izpodbijanega akta – nedovoljena pritožba
Ker je bil tožnik pred vročitvijo izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje že predan Republiki Hrvaški, v kateri se je nahajal pred prihodom v Republiko Slovenijo, izpodbijani sklep nima več pravnih učinkov. Zato tudi ni več podlage za presojo njegove pravilnosti in zakonitosti v zvezi z vloženo pritožbo.
mednarodna zaščita – prisilna odstranitev prosilca – celovita presoja ogroženosti prosilčevega življenja ali svobode – ugotavljanje pogojev za mednarodno zaščito – samovoljna zapustitev azilnega doma – enotni postopek za priznanje mednarodne zaščite – stališče Evropskega sodišča z človekove pravice
Pravnomočna zavrnitev prošnje za mednarodno zaščito namreč pomeni, da je prosilec za mednarodno zaščito lahko prisilno odstranjen v državo, iz katere je prišel. Zato mora zavrnitev prošnje za mednarodno zaščito vsebovati tudi celovito presojo, da prisilna odstranitev ne bo povzročila ogroženosti prosilčevega življenja ali svobode ter da prosilec za mednarodno zaščito v tej državi ne bo izpostavljen mučenju ali nečloveškemu in poniževalnemu ravnanju ali kaznovanju.
omejitev gibanja – razlogi – sum zavajanja in zlorabe postopka
Dvom v tožnikovo istovetnost, vložitev prošnje za azil šele s časovnim zamikom in nezakonit vstop v drugo državo, so razlogi za omejitev gibanja tožniku kot prosilcu za mednarodno zaščito.
Pritožbeno sodišče soglaša z ugotovitvijo tožene stranke in presojo sodišča prve stopnje, da je istovetnost tožnika nesporno ugotovljena, ko prosilec za mednarodno zaščito predloži eno od listin, določenih v Zakonu o tujcih, na podlagi katerih je mogoče ugotavljati istovetnost. V obravnavanem primeru tožnik takega dokumenta ni predložil. Zato je pravilna presoja, da je izpolnjen zakonski pogoj za omejitev gibanja zaradi ugotavljanja istovetnosti prosilca. Pri tem ni pomembno, iz katerih razlogov tožnik nima dokumentov.
ZUS-1 člen 76. ZMZ člen 3-3, 43, 43/2, 51, 51/1-1, 51/2, 51/3, 51/4, 55-1, 55-3, 59, 59/1-3. ZTuj-1 člen 75.
priznanje mednarodne zaščite - azil – omejitev gibanja – učinek sklepa o oprostitvi plačila sodnih taks
Če tožnik v postopku spreminja datum svojega rojstva je izkazan dvom o njegovi istovetnosti.
Že z dnem pridobitve rezultata o obstoju prstnih odtisov iz baze EURODAC, se lahko prosilca za mednarodno zaščito do predaje pristojni državi nastani v skladu z drugim, tretjim in četrtim odstavkom 51. člena ZMZ.
Po tretji alineji 24. člena ZMZ se kot subjekti preganjanja ali resne škode (kar sta temeljna pogoja za priznanje statusa begunca ali statusa subsidiarne oblike zaščite – drugi oziroma tretji odstavek 3. člena ZMZ) lahko štejejo tudi nedržavni subjekti, pod pogojem, da je mogoče dokazati, da državni subjekti, vključno z mednarodnimi organizacijami, v izvorni državi niso sposobni ali nočejo nuditi zaščite pred preganjanjem ali resno škodo. Vrhovno sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da bi se ob izpolnjenem pogoju kot nedržavni subjekt preganjanja oziroma resne grožnje lahko šteli tudi Vahabiti.
ZMZ člen 51, 59. ZUS-1 člen 22, 22/1, 76. ZPP člen 352.
mednarodna zaščita – omejitev gibanja – pritožba tožeče in tožene stranke – nedovoljena pritožba
Dvom v istovetnost prosilca zadošča za odločitev o omejitvi gibanja. S pritožbo ni mogoče izpodbijati razlogov sodbe, temveč le njen izrek.
V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje zavrnilo tožnikovo tožbo zoper izpodbijano odločbo tožene stranke. To pomeni, da je kot zakonito potrdilo odločitev tožene stranke, ki je tožniku začasno omejila gibanje na prostore centra za tujce. Izrek izpodbijane odločbe tožene stranke je določno opredelil omejitev gibanja z navedbo časa in kraja in takšen izrek izpodbijane odločbe je sodišče prve stopnje s tem, ko je zavrnilo tožbo, potrdilo. Tožena stranka pa s pritožbo izpodbija obrazložitev sodbe sodišča prve stopnje, ker se ne strinja z razlogi izpodbijane sodbe v delu, ki se nanaša na enega od razlogov, zaradi katerega je bil tožniku izrečen začasni ukrep omejitve gibanja. Toda s pravnim sredstvom je možno izpodbijati le izrek sodne odločbe, ne pa tudi njene obrazložitve. Zato pritožba, s katero se izpodbija del obrazložitve sodne odločbe, ni dovoljena.
mednarodna zaščita – ponovni postopek – zavrženje zahtevka za uvedbo ponovnega postopka – novi dokazi in nova dejstva – bistveno spremenjene okoliščine – trditveno in dokazno breme
Če prosilec za mednarodno zaščito ne predloži novih dokazov oziroma ne navede novih dejstev, da so se zanj okoliščine po vložitvi predhodne odločitve bistveno spremenile, se ponovni postopek ne dovoli.
ZMZ člen 2, 3, 54, 54-5, 55. Uredba sveta (ES) št. 343/2003 z dne 18. februarja 2003 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za azil, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države člen 3. Direktiva Sveta 2004/83/ES z dne 29. aprila 2004 o minimalnih standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da se jim prizna status begunca ali osebe, ki iz drugih razlogov potrebuje mednarodno zaščito, in o vsebini te zaščite (kvalifikacijska direktiva) člen 4 Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 78.
mednarodna zaščita - pospešeni postopek - rok za vložitev prošnje - Dublinska uredba - najhitrejši možni čas vložitve prošnje - predlog predhodnega vprašanja SES
Prosilec za mednarodno zaščito mora namen, da bo vložil prošnjo, izkazati v najkrajšem možnem času.
Dublinska uredba – odgovorna država članica – pogoji za priznanje mednarodne zaščite – splošna verodostojnost prosilca - sklicevanje sodišča na utemeljitev upravnega akta
Prosilci za mednarodno zaščito ne morejo izbrati države, v kateri naj bo njihova prošnja obravnavana, zato so pritožbeni ugovori o dogovoru med Slovenijo in Belgijo glede tega, katera država je po Dublinski uredbi odgovorna za obravnavo tožnikove prošnje, neupoštevni.
Podlago za ocenjevanje splošne verodostojnosti prosilca ima tožena stranka v določbah ZMZ (zlasti 21. in 22. člen) in predpisih EU ter mednarodnih sporazumih oziroma konvencijah. V azilnem postopku temelji ugotavljanje dejanskega stanja v posameznem primeru na navedbah prosilca in je zato odločitev pristojnega organa predvsem odvisna od prepričljivosti, verodostojnosti in konsistentnosti njegovih navedb.
Niso utemeljeni pritožbeni ugovori glede uporabe določbe drugega odstavka 71. člena ZUS-1, saj sklicevanje sodišča na razloge oziroma utemeljitev izpodbijanega akta zakon posebej predvideva in dopušča. Tako sklicevanje tudi ne pomeni, da je sodba brez razlogov, ampak je za njene razloge treba šteti razloge izpodbijanega upravnega akta. Ta zakonska določba je glede na navedeno po presoji Vrhovnega sodišča zakonsko pravilo, ki določa le način pisanja obrazložitve sodbe.
Če ni izkazano preganjanje, prosilcem ni mogoče priznati statusa begunca. Če prosilci izjavijo, da se jim ob vrnitvi v izvorno državo ne bi nič zgodilo, jim ni mogoče priznati subsidiarne zaščite. Če za otroke niso izkazani posebni razlogi oziroma okoliščine, delijo usodo staršev. Polnoletna prosilca, ki zatrjujeta, da sta starša mladoletnih prosilcev, sta njuna zakonita zastopnika. O zakonitem zastopstvu domnevnih staršev za mladoletne otroke organ, pristojen za odločanje o mednarodni zaščiti, ni pristojen odločati.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS1012499
ZUS-1 člen 63, 63/1, 80, 80/3-3. ZMZ člen 28.
zmotna uporaba materialnega prava - resna škoda - neverodostojnost prosilca - priznanje mednarodne zaščite - zavrnitev prošnje v rednem postopku - informacije o izvorni državi
Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem tožene stranke, da v obravnavanem primeru, ko je bila v postopku ugotovljena splošna neverodostojnost prosilca, ta s svojimi izjavami, ki jim zaradi prej navedenega ni mogoče dati kakšne dokazne vrednosti, ni izkazal obstoja zakonskih pogojev za priznanje subsidiarne oblike zaščite. Pravilno tožena stranka navaja, da morata biti tako strah pred preganjanjem kot tudi tveganje izpostavljanju resni škodi, individualno utemeljena.
Ker je bilo dejansko stanje v odločbi tožene stranke in sodbi sodišča prve stopnje pravilno ugotovljeno, sodišče prve stopnje pa je zmotno uporabilo materialno pravo (določbe ZMZ), je pritožbeno sodišče zato na podlagi 3. točke tretjega odstavka 80. člena ZUS-1 ugodilo njeni pritožbi in spremenilo 1. točko izpodbijanega izreka sodbe in sklepa tako, da je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS tožbo tožnika kot neutemeljeno zavrnilo, saj je odločba tožene stranke pravilna in zakonita.
UPRAVNI SPOR – PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA
VS1012910
ZUS člen 13, 13/2-3. ZMZ člen 51, 59.
mednarodna zaščita – omejitev gibanja – odločanje po sodniku posamezniku – enostavno dejansko in pravno stanje
Sodišče prve stopnje je o zadevi odločalo po sodniku posamezniku na podlagi sklepa senata, izdanega po tretji alineji drugega odstavka 13. člena ZUS-1, ker je ocenilo, da gre v zadevi za enostavno dejansko in pravno stanje. Vrhovno sodišče se s to oceno strinja. Dejstvo, da je sodišče prve stopnje pravna vprašanja, povezana z odločitvijo v zadevi, tudi abstraktno obravnavalo na nekaj straneh sodbe, na to oceno ne vpliva, saj gre očitno za obiiter dicta in pravila o sestavi sodišča (13. člen ZUS-1) zato niso bila kršena.
ZMZ člen 30, 51, 51/2, 51/3, 59, 59/1-2. ZUP člen 210, 210/4, 211.
mednarodna zaščita – omejitev gibanja – ugotovitev države, ki je pristojna za reševanje prošnje za mednarodno zaščito
Ker je v obravnavani zadevi treba ugotoviti, katera država je odgovorna (pristojna) za reševanje tožnikove prošnje za mednarodno zaščito in zagotoviti tožnikovo predajo tej državi, tožniku pa med tem preprečiti nadaljnje ilegalno prehajanje meje in vlaganje nadaljnjih prošenj za mednarodno zaščito v drugih državah, je omejitev gibanja nujna iz razloga po drugi alineji prvega odstavka 59. člena ZMZ.
Če glede odločilnih dejstev obstaja nasprotje o tem, kar se navaja v sodbi o vsebini upravne odločbe in samo upravno odločbo, je vselej podana absolutna bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu.
mednarodna zaščita - pravni interes za pritožbo – predaja tožnika odgovorni državi članici po Dublinski uredbi – zavrženje pritožbe
Vsakdo, ki v upravnem sporu zahteva varstvo svojih pravic in pravnih koristi, mora ves čas postopka izkazovati svoj pravni interes, ki je v tem, da si lahko izboljša svoj pravni položaj.
V obravnavani zadevi je sporna odločitev tožene stranke (s tem pa tudi izpodbijana sodba) imela pravne učinke le do takrat, ko je bil tožnik predan Republiki Avstriji kot odgovorni državi članici za obravnavo njegove prošnje za mednarodno zaščito in v skladu z Dublinsko uredbo. Ta predaja izhaja tako iz odgovora tožene stranke na pritožbo, kakor tudi iz listin, ki jih je poslala sodišču. S predajo tožnika je pravzaprav izpodbijani akt tožene stranke prenehal učinkovati. Nastopila je nova pravna situacija. Tožnik si zato svojega položaja, to je pričakovane obravnave njegove prošnje v Republiki Sloveniji, ne more več spremeniti oziroma izboljšati. S tem dnem je bila namreč možnost obravnave njegove prošnje v Republiki Sloveniji izčrpana.
odločanje v pospešenem postopku – očitno neutemeljena prošnja – ekonomski razlogi za zapustitev izvorne države
Tožnica je v prošnji za mednarodno zaščito kot razlog, zakaj je zaprosila za mednarodno zaščito, izrecno navedla, da je Srbijo zapustila, ker ni mogla dobiti zaposlitve, zaradi svojih zdravstvenih težav ter zaradi prihodnosti svojih otrok. Glede na te navedbe ter ostale okoliščine je pravilna odločitev, da ne izpolnjuje pogojev za mednarodno zaščito (po tretji alineji 55. člena ZMZ).
mednarodna zaščita - omejitev gibanja – dublinski postopek
V primerih, ko prosilec nezakonito vstopi v eno državo članico EU in nato prestopi mejo in vstopi v drugo državo članico EU, se na podlagi določbe 2. alineje prvega odstavka 59. člena ZMZ v zvezi z Uredbo 343/2003/ES državi dogovorita o tem, katera je glede na kriterije v Uredbi pristojna obravnavati njegovo prošnjo ne glede na to, v kateri od teh držav jo je vložil. Prosilec na izbiro države v takem primeru ne more vplivati.
mednarodna zaščita – pospešeni postopek – ponovna prošnja – naknadno navajanje članstva v politični stranki – neizkazano preganjanje – neverodostojnost izjav - očitno neutemeljena prošnja
Prosilec mora svojo prošnjo za mednarodno zaščito utemeljiti individualno, torej s svojimi konkretnimi težavami, ne pa s splošnim navajanjem težav, ki jih imajo pripadniki iste narodnosti.