Zaradi morebitnih psihičnih zdravstvenih težav prva tožnica pri vložitvi prošnje za mednarodno zaščito in zaslišanju morda ni mogla ustrezno pojasniti vseh okoliščin, ki so pomembne za odločitev v postopku. Morebitne psihične zdravstvene težave prve tožnice bi lahko vplivale na njene odgovore pri vložitvi prošnje za mednarodno zaščito in pri zaslišanju. Zato je vprašanje psihičnega zdravja prve tožnice lahko relevantno za odločitev o pravilnosti izpodbijane odločbe tožene stranke.
ZMZ člen 60, 61, 62, 63, 64. ZPP člen 339, 339/2-14, 339/2-15. Direktiva Sveta 2005/85/ES z dne 1. decembra 2005 o minimalnih standardih glede postopkov za priznanje ali odvzem statusa begunca v državah članicah člen 36, 27. Odlok Vlade RS o razglasitvi Hrvaške za varno tretjo državo. Ustava RS člen 48.
mednarodna zaščita - uporaba materialnega prava - kršitev pravil postopka - dublinski postopek - Hrvaška kot varna tretja država - Odlok Vlade o razglasitvi države za varno tretjo državo - ocena skladnosti zakona z Ustavo RS - turistična viza - pravica do pribežališča
Za obravnavani primer pa tudi Vrhovno sodišče ne dvomi, da so pogoji za zavrženje ponovne prošnje pritožnikov po konceptu varne tretje države, predpisani z ZMZ in Postopkovno direktivo, izpolnjeni in da je torej materialno pravo pravilno uporabljeno.
Vrhovno sodišče je presodilo, da v pritožbi niso podani pravno pomembni razlogi, da bi v skladu s prvim odstavkom 156. člena URS prekinilo postopek in začelo postopek ocene ustavnosti 60., 62. in 63. člena ZMZ pred Ustavnim sodiščem.
ZMZ člen 60, 61, 62. Direktiva Sveta 2005/85/ES z dne 1. 12. 2005 o minimalnih standardih glede postopkov za priznanje ali odvzem statusa begunca v državah članicah člen 27.
mednarodna zaščita - koncept varne tretje države - meddržavni sporazum - nahajanje v tretji varni državi
Po presoji Vrhovnega sodišča je tožena stranka pravilno ugotovila, da so izpolnjeni pogoji za uporabo določb ZMZ za obravnavo tožnikove prošnje po konceptu varne tretje države. Tožnik se je pred prihodom v Slovenijo nahajal na Hrvaškem, Hrvaška je bila z odlokom Vlade RS razglašena za varno tretjo državo, Vlada je s tem seznanila Evropsko komisijo, tožnik je bil seznanjen s tem, da bo njegova prošnja obravnavana po konceptu varne tretje države, dana mu je bila možnost dokazovanja, da zanj Hrvaška ni varna država, Hrvaška pa je bila seznanjena, da tožnikova prošnja ni bila vsebinsko obravnavana.
Uporaba instituta varne tretje države ne more biti pogojevana z obstojem predhodno sklenjenega (formalnega ali neformalnega) sporazuma med državama oziroma celo z enostransko zavezo konkretne države Sloveniji, na kakšen način bo izvajala svoje pristojnosti oziroma izvrševala svoje predpise s področja mednarodne zaščite.
ZMZ je kot pogoj za uporabo pravil oziroma za začetek postopka po konceptu varne tretje države določil pogoj, da se je prosilec prej nahajal v tej varni tretji državi in s tem je vzpostavljena tudi zveza med prosilcem in varno tretjo državo, kar je v skladu s Postopkovno direktivo, ki izrecno ne določa, kakšna naj bi bila ta zveza.
mednarodna zaščita – preganjanje – položaj Romov – subsidiarna zaščita – resna škoda – rok za prostovoljno zapustitev države
Dejanja ali situacije, ki jih prosilec sicer lahko dojema kot preganjanje in z njimi utemeljuje svoj strah pred vrnitvijo v izvorno državo, morajo objektivno izpolnjevati pogoje, določene v prvem odstavku 26. člena ZMZ, da se prosilcu za mednarodno zaščito lahko prizna status begunca.
Tožniki niso uspeli izkazati, da bi jim grozila resna škoda v smislu 28. člena ZMZ, kar je pogoj za priznanje subsidiarne zaščite na podlagi tretjega odstavka 2. člena ZMZ.
ZMZ člen 2, 2/2, 24,24-3, 26, 28. ZUS-1 člen 80, 80/3-3.
mednarodna zaščita – status begunca – subsidiarna zaščita – resna škoda v smislu 28. člena ZMZ
Pretepanje in ustrahovanje mladoletnih tožnikov s strani sošolcev, očeta in očima pa prav tako ne predstavlja resne škode v smislu 28. člena ZMZ. Načela največje otrokove koristi ni mogoče razlagati na način, da bi bila otrokova največja korist nad določili zakona in da bi mu bila priznana mednarodna zaščita v nasprotju z ZMZ.
mednarodna zaščita - ponovna prošnja za mednarodno zaščito – odločanje o ponovni prošnji v pospešenem postopku - dokazi in dejstva nastali po izdaji predhodne odločitve – status begunca
Odločanje o vloženem zahtevku za uvedbo ponovnega postopka in dovolitev vložitve ponovne prošnje ne pomeni tudi že, da so izpolnjeni pogoji za priznanje mednarodne zaščite. Dokaze in dejstva, ki so nastati po izdaji predhodne odločitve, oziroma so lahko nastali že v času prvega postopka, vendar jih oseba iz upravičenih razlogov takrat ni uveljavljala (56. člen ZMZ), in s katerimi se utemeljuje ponovna prošnja za mednarodno zaščito, je treba v ponovnem postopku presoditi in na podlagi le teh ugotoviti, ali obstajajo razlogi za priznanje mednarodne zaščite v zadevnem primeru.
ZMZ člen 2, 2/2, 2/3, 28, 28/2, 52, 52/2-1. ZUS-1 člen 51, 51/2, 64, 64/1-2, 75, 75/2, 77.
mednarodna zaščita – kršitev pravil postopka – dejansko stanje - subsidiarne zaščita – resna škoda - „dezerter“ - odločanje na glavni obravnavi
Če bi bil po presoji sodišča prve stopnje na podlagi tožnikovih izjav in ugotovljenega dejanskega stanja pravilen drugačen materialnopravni zaključek, in bi bilo okoliščine v zvezi s posledicami tožnikove vrnitve v izvorno državo (in s tem povezanim utemeljenim strahom) mogoče opredeliti kot preganjanje, temelječe na pripadnosti določeni družbeni skupini („dezerterji“ iz talibanskih vrst), bi to v sodbi moralo samo navesti, argumentirati in drugače odločiti.
ZMZ člen 28, 55, 55/1-2, 55/1-5, 55/1-6. ZPP člen 360.
mednarodna zaščita – nezadostne oziroma nepomembne navedbe – pospešeni postopek – najkrajši možni čas zaprosila – subsidiarna zaščita – opredelitev do tožbenih ugovorov
Prosilkino izjavo, da so njenemu očetu grozili, da ji bodo storili nekaj groznega, je treba obravnavati v kontekstu njene celotne izpovedi, iz katere izhaja, da ni bila nikoli preganjana zaradi rase, vere, narodne pripadnosti ali političnega prepričanja.
ZMZ člen 3, 3-3, 33,39. Uredba Sveta (ES)o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države, št. 343/2003 z dne 28. 2. 2003 (Uredba 2003/343/ES) člen 3, 3/1, 16, 16/1-e.
mednarodna zaščita - predaja prosilca odgovorni državi - razlogi za nepredajo
Prosilec za mednarodno zaščito na odločitev prvostopnih organov, da bo predan v obravnavo v zvezi s prošnjo za mednarodno zaščito odgovorni državi, ne more vplivati, razen če izkaže, da mu bodo v odgovorni državi kršene človekove pravice. Tega pa prosilec v tem primeru ni izkazal.
V postopku je bilo ugotovljeno, da tožnik ni predložil nobene od v 75. členu ZTuj določenih listin. Zato je tudi po presoji pritožbenega sodišča pravilna ugotovitev tožene stranke, da identiteta tožnika (kot prosilca za mednarodno zaščito) ni ugotovljena, sicer pa pritožba te ugotovitve niti ne izpodbija. Na tej podlagi je pravilna ocena tožene stranke in presoja sodišča prve stopnje o tem, da je podan razlog za omejitev gibanja iz prve alineje prvega odstavka 51. člena ZMZ.
mednarodna zaščita – odločanje v pospešenem postopku – očitno neutemeljena prošnja – izvorna država – zatrjevano preganjanje v državi, ki ni izvorna država
Tožnica je državljanka R Hrvaške, to pa skladno s 15. točko 3. člena ZMZ pomeni, da je R Hrvaška njena izvorna država. Tožnica v izvorni državi ni bila preganjana zaradi katerega od razlogov, določenih v 1. a členu Ženevske konvencije, in ne izpolnjuje pogojev za mednarodno zaščito, kot jih določata 26. in 28. člen ZMZ.
mednarodna zaščita – zavrnitev statusa begunca – očitno neutemeljena prošnja – pospešeni postopek – pomanjkljiva presoja pogojev za subsidiarno zaščito
Pravnomočna zavrnitev prošnje za mednarodno zaščito pomeni, da je prosilec za mednarodno zaščito lahko prisilno odstranjen v državo, iz katere je prišel. Zato mora zavrnitev prošnje za mednarodno zaščito vsebovati tudi celovito presojo, da prisilna odstranitev ne bo povzročila ogroženosti prosilčevega življenja ali svobode ter da prosilec za mednarodno zaščito v tej državi ne bo izpostavljen mučenju ali nečloveškemu ravnanju ali kaznovanju.
pospešeni postopek – očitno neutemeljena prošnja – nepomembna ali zanemarljiva dejstva – vložitev prošnje v najkrajšem možnem času – subsidiarna zaščita
Problemi z bratom, ker je bil njen izvenzakonski partner druge vere, so bili pravilno ocenjeni kot družinski spor, ki pa nima elementov preganjanja po ZMZ, zato so bile te navedbe pravilno ocenjene kot nepomembne oziroma zanemarljive za obravnavanje upravičenosti do mednarodne zaščite.
Za mednarodno zaščito je zaprosila, ko je od prihoda v Slovenijo minilo skoraj eno leto, torej res dolgo obdobje, utemeljenih razlogov za to pa ni navedla oziroma pojasnila.
Prošnjo je vložila šele, ko je bila že v postopku odstranitve.
Sodišče prve stopnje je zmotno presodilo listine, na katere je oprlo svojo odločitev, to je poročila UNCHR, kot edina pravno upoštevna, ter na podlagi iz v teh poročilih ugotovljenih dejstev nepravilno sklepalo, da vrnitev prosilcev za mednarodno zaščito v določene predele Iraka v vsakem primeru, zlasti pa pri odvetnikih, pomeni verjetnost, da bodo utrpeli resno škodo, nepravilno sklepalo, da tudi tožniku, za katerega je implicitno menilo, da je odvetnik, ob vrnitvi v Irak grozi resna škoda v smislu 28. člena ZMZ.
ZMZ člen 16, 17. ZUS-1 člen 20, 20/1, 52, 52/2, 59, 75, 75/2. Direktive Sveta 2004/83/ES z dne 29. aprila 2004 o minimalnih standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da se jim prizna status begunca ali osebe, ki iz drugih razlogov potrebuje mednarodno zaščito, in o vsebini te zaščite (Direktiva 2004/83/ES) člen 2h, 23.
priznanje mednarodne zaščite – združevanje družine po azilnem pravu – relativna bistvena kršitev določb postopka
Materialnopravnih določb o združevanju družine v obravnavanem primeru ni mogoče uporabiti kot podlago za priznanje mednarodne zaščite niti, če bi tožeča stranka to izrecno uveljavljala. Primere združevanja družin z osebo, ki ni upravičenec do mednarodne zaščite, ureja namreč ZTuj-1 in ne ZMZ.
ZMZ člen 2, 2/3, 23, 23-10, 28, 28-2, 91, 91/2. ZMZ-B člen 108.
priznana subsidiarna zaščita – izrek odločbe - rok trajanja subsidiarne zaščite - resna škoda v smislu nečloveškega ravnanja
Rok trajanja subsidiarne zaščite mora biti določen v izreku sodbe sodišča prve stopnje, ki je o zadevi odločalo v sporu polne jurisdikcije.
Zaradi enotnosti postopka priznanja mednarodne zaščite in ko gre za priznanje le enega od obeh statusov, v izreku sodbe ni treba hkrati navajati dveh, temveč le eno odločitev, in sicer v tem primeru o priznanju statusa subsidiarne zaščite.
Priznana subsidiarna zaščita ne more začeti veljati kot dovoljenje za začasno prebivanje že z dnem vročitve izpodbijane sodbe, temveč z dnem njene pravnomočnosti, ko torej postane pravnomočna tudi odločitev sodišča prve stopnje o odpravi odločbe tožene stranke, ki je tožnikoma zavrnila prošnji za priznanje mednarodne zaščite.
mednarodna zaščita – ustavitev postopka – odsotnost na osebnem razgovoru – poslano vabilo in opozorilo v maternem jeziku – domneva o umiku prošnje
Ker se tožnik kljub pravočasno poslanemu vabilu in opozorilu v angleškem jeziku kaj sledi, če se vabilu na osebni razgovor ne bo odzval, temu vabilu ni odzval, je tožena stranka pravilno uporabila določbo prve alineje drugega odstavka in določbo tretjega odstavka 50. člena ZMZ ter postopek za priznanje mednarodne zaščite ustavila. Glede na jasno določbo 50. člena ZMZ, ki je bila podlaga za izdajo izpodbijanega sklepa tožene stranke, slednja ni imela nobene podlage za posebno ugotavljanje dejanskih okoliščin, zakaj tožnika ni bilo na osebnem razgovoru. Prav tako ni bila dolžna skrbeti za njegovo fizično udeležbo na tem razgovoru.
mednarodna zaščita – redni postopek – diskriminacija Romov - preganjanje – poročila o informacijah v izvorni državi
Ker dejanja zoper tožnika ne dosegajo standarda preganjanja iz 26. člena ZMZ, je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo tožnikovo prošnjo za priznanje mednarodne zaščite.
mednarodna zaščita – omejitev gibanja – preprečitev samovoljnega odhoda iz države – preprečitev nezakonitega prehajanja državnih mej – omejevanje osebne svobode - sum zavajanja in zlorabe postopka
Iz obrazložitve sklepa o omejitvi gibanja je razvidno, da je tožena stranka odredila omejitev gibanja zato, da bi tožniku preprečila samovoljen odhod iz države in s tem onemogočitev izvedbe postopka mednarodne zaščite. Ta lahko, glede na okoliščine primera, vključuje tudi prisilno odstranitev prosilca iz države. S sklepom je tožena stranka tudi preprečila tožniku nezakonito prehajanje državnih mej. Po presoji Vrhovnega sodišča so to ustavno dopustni cilji omejevanja tožnikove osebne svobode.