azil - mednarodna zaščita - pospešeni postopek - dejanja preganjanja
Spor tožnika na volišču z osebo nasprotne stranke in dejstvo, da je imela tožnica zaradi obeska v obliki križa težave pri zdravniku, ne ustrezajo lastnostim dejanja preganjanja v smislu 26. člena ZMZ oziroma 1.A člena Ženevske konvencije.
Prosilcu za mednarodno zaščito je dopustno po 2. alineji 1. odstavka 51. člena Zakona o mednarodni zaščiti omejiti gibanje, če obstaja sum zavajanja in zlorabe postopka. Ta sum pa je podan, če prosilec za mednarodno zaščito tekom upravnega in sodnega postopka spreminja svoje izjave.
mednarodna zaščita – zavrnitev prošnje kot očitno neutemeljene v pospešenem postopku
Tožnik je sicer že v svoji prošnji za priznanje mednarodne zaščite navedel, da je Kurd in da je zaradi tega stalno preganjan s strani policistov, ker se zavzema za pravice Kurdov, vendar hkrati ni navedel, kako se zavzema za pravice Kurdov. Domnevno simpatizerstvo s Kurdsko delavsko stranko (PKK) in oddaja glasu na tajnih volitvah za legalno kurdsko stranko bi sicer lahko pomenilo določeno zavzemanje za pravice Kurdov, kar pa je tudi po presoji pritožbenega sodišča vsaj malo verjeten razlog za zatrjevano preganjanje na podlagi tožnikove narodnosti. S tem pa je podana tudi vsaj maloverjetnost tožnikovih drugih pavšalnih izjav o maltretiranju.
Po presoji pritožbenega sodišča je tožnik s svojo pisno izjavo, da želi ustavitev azilnega postopka, umaknil prošnjo za priznanje mednarodne zaščite v Republiki Sloveniji. Umik prošnje po določbi 1. odstavka 50. člena ZMZ lahko prosilec poda ne glede na to, na kateri stopnji je postopek. Zaradi umika prošnje za priznanje mednarodne zaščite je prenehal tudi pravni interes tožene stranke za pritožbo zoper sodbo sodišča prve stopnje, saj glede na stanje zadeve, ko je njena odločba odpravljena s sodbo prvostopnega sodišča, tudi morebitna ugoditev njeni pritožbi ne bi izboljšala njenega pravnega položaja, saj je vloga o kateri se v tej zadevi odloča, umaknjena. Zato je pritožbeno sodišče na podlagi določbe 352. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 22. člena ZUS-1 pritožbo tožene stranke zavrglo kot nedovoljeno in zato ni presojalo utemeljenosti in zakonitost izpodbijane sodbe po njeni vsebini. Tožena stranka bo morala zaradi umika prošnje za priznanje mednarodne zaščite skladno z določbo 3. odstavka 50. člena ZMZ postopek ustaviti.
mednarodna zaščita - specifične informacije o izvorni državi – pospešeni postopek
Informacije o poteku državljanske vojne, o voditelju upornikov in njegovi usodi ter procesu razoroževanja in reintegracije niso informacije, ki bi bile povezane izključno s konkretnim primerom. Tožena stranka je res te informacije ugotavljala v zvezi s tožnikovo izjavo, kdo je napadel njegovo družino, kdo je voditelj upornikov in kakšne so tožnikove možnosti, da bi v matični domovini prebival v kakšnem drugem kraju (v zvezi z zadnje navedenim je tožnik izjavil, da so uporniki povsod). Gre za generalne informacije stanja v državi v določenem preteklem obdobju. S temi informacijami tožena stranka ni preverjala konkretnih dogodkov, ki jih je navajal tožnik. Navedene splošne informacije je tožena stranka uporabila za preverjanje verodostojnosti tožnikovih izjav in napravila povsem logičen zaključek, da so tožnikove izjave v tem delu nekonsistentne in protislovne ter v nasprotju z informacijami v izvorni državi iz 8. alineje 23. člena ZMZ.
mednarodna zaščita – omejitev gibanja – sum zlorabe postopka
Tožnik se v svoji pritožbi moti, ko meni, da bi morala tožena stranka in tudi sodišče s stopnjo gotovosti ugotoviti, da je v izvorni državi tožnik ogrožen, saj je zatrjevana ogroženost v izvorni državi lahko razlog, ki ga mora tožena stranke šele preveriti v postopku odločanja o prošnji za podelitev mednarodne zaščite. V postopku omejitve gibanja pa zadostuje – kot je bilo že navedeno - že obstoj suma zlorabe postopka, ta sum pa je bil v obravnavanem primeru podan.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS1010489
ZMZ člen 2, 2/2, 2/3, 22, 22/2, 22/4, 23, 28.ZUS-1 člen 64, 64/1-2, 64/1-3, 80, 80/3-3.
azil - mednarodna zaščita - neverodostojnost prosilca - ugotavljanje objektivnih razmer v izvorni državi - zmotna uporaba materialnega prava - subsidiarna zaščita - resna škoda
V primeru, če subjektivni razlogi za zapustitev izvorne države niso verodostojni, ni treba in tudi ni mogoče ugotavljati, ali so glede na objektivne razmere v izvorni državi izpolnjeni pogoji za priznanje azila oziroma sedaj mednarodne zaščite. Tožnika že ob dosedanji vrnitvi v izvorno državo nista bila niti aretirana in jima zato ne grozi resna škoda niti po zavrnitvi prošenj za mednarodno zaščito v Republiki Sloveniji.
ZUS-1 člen 2, 4, 66, 66/1, 76.URS člen 19, 26, 32.
mednarodna zaščita – omejitev gibanja – samovoljna zapustitev doma za tujce – zavrženje tožbe - varstvo ustavnih pravic – subsidiarno sodno varstvo - odškodninski zahtevek
Sodišče prve stopnje je pravilno in zakonito zavrglo tožbo tožnikov po 2. členu ZUS-1, saj so zapustili dom za tujce, zato zanjo nimajo pravnega interesa; tožbo po 4. členu ZUS-1 pa zato, ker so imeli sodno varstvo zagotovljeno v upravnem sporu po 2. členu ZUS-1.
azil - očitno neutemeljena prošnja - čas vložitve prošnje
Po določbi 55. člena ZMZ pristojni organ v pospešenem postopku prošnjo za mednarodno zaščito kot očitno neutemeljeno zavrne (med drugim), če prosilec brez utemeljenega razloga ne izrazi namena za vložitev prošnje v najkrajšem možnem času, če je to možnost imel (5. alineja). Tožnik je (kot to izhaja iz ugotovljenega dejanskega stanja) prošnjo vložil šele po treh dneh.
azil – očitno neutemeljena prošnja – odložitev odstranitve iz RS
Ker je tožnik za zaščito zaprosil šele čez več ur in sicer po prijetju s strani policije, potem ko je ilegalno prestopil mejo med Republiko Hrvaško in Slovenijo ter nadaljeval pot v smeri proti Italiji z osebnim avtomobilom, tega časovnega zamika pa ni logično in razumno pojasnil, je tako dejansko stanje tudi po mnenju pritožbenega sodišča zadostna podlaga za sklep, da je tožnik vložil prošnjo z namenom, da bi odložil oziroma onemogočil odstranitev iz države.
azil – očitno neutemeljena prošnja – protislovne malo verjetne navedbe
Iz listin v predloženem spisu izhaja, da je tožnik razloge, na katere se sklicuje v postopku za priznanje mednarodne zaščite, zatrjeval le pavšalno, nepovezano in neprepričljivo.
ZMZ člen 26, 28, 55, 55/1-2, 55/1-3.ZUS-1 člen 76.
mednarodna zaščita – pospešeni postopek - očitno neutemeljena prošnja
Po določbi 55. člena ZMZ pristojni organ v pospešenem postopku prošnjo za mednarodno zaščito kot očitno neutemeljeno zavrne (med drugim), če je prosilec pri podaji prošnje navajal le dejstva, ki so nezadostna, nepomembna, oziroma zanemarljivega pomena za obravnavanje upravičenosti za mednarodno zaščito po tem zakonu (2. alineja), pa tudi če je očitno, da prosilec ne izpolnjuje pogojev za mednarodno zaščito, kot jih določata 26. in 28. člena tega zakona (3. alineja).
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS1009841
ZMZ člen 23, 23/1-8, 51, 51/1-2, 55, 55/1-4.ZUS-1 člen 40, 40/3.
azil – omejitev gibanja – sum zavajanja in zlorabe postopka – lažna predstavitev
Tudi po prepričanju pritožbenega sodišča je namreč v obravnavanem primeru podan razlog iz 4. alineje 55. člena ZMZ, saj iz celotnega dosedanjega tožnikovega ravnanja in iz njegovih navedb izhaja sum, da je tožnik lažno predstavil razloge, na katere se sklicuje.
ZMZ člen 23, 24, 25, 26, 26/1, 27.ZUP člen 8, 9, 9/1, 9/3, 214.ZUS-1 člen 64, 64/1-2, 64/1-3, 76.
mednarodna zaščita - dejansko stanje o pogojih za mednarodno zaščito – subjekti preganjanja – subjekti zaščite
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da se tožena stranka v obrazložitvi s tožbo izpodbijane odločbe tudi ni opredelila do subjektov preganjanja (ali je to kriminalna združba ali posamezniki ali skupine posameznikov oziroma nacionalisti ali celo oblastni organi) in subjektov zaščite (ali je to policija, kakšni drugi oblastni organi, ali so to sodišča) po 24. in 25. členu ZMZ. Zato tudi pritožbeno sodišče meni, da je potrebno, da tožena stranka v ponovljenem postopku dodatno zasliši oba tožnika in jima predoči vse zbrane informacije, to primerja z informacijami, ki sta jih predložila oba tožnika, skupaj s fotografijo, in sestavi svojo obrazložitev tako, da bo pri tem upoštevala določbe 214. člena ZUP, čemur tožena stranka neupravičeno nasprotuje v pritožbi zoper izpodbijano sodbo. Toženi stranki določbe od 24. do 27. člena ZMZ narekujejo, pri obravnavanju statusa begunca, da se opredeli do elementov, ki so navedeni v teh določbah. Pri tem pa mora pri vsakem elementu svojo dokazno oceno obrazložiti z razlogi, ki so jo vodili k sprejeti odločitvi. Pri vsaki takšni odločitvi pa mora navesti dejansko stanje, kar pomeni izjavo obeh tožnikov in oceno njune izjave glede dokazov, na katere se je oprla.
mednarodna zaščita – ponovna prošnja za priznanje mednarodne zaščite – predhodni preizkus ponovne prošnje - trditveno in dokazno breme
Samo zatrjevanje okoliščin, ki naj bi kazale na to, da so se razmere v matični državi za tožnika poslabšale do te mere, da je moral zapustiti matično državo, še ne zadošča za ponovno meritorno odločanje o prošnji za priznanje mednarodne zaščite, ki jo je vložil tožnik po tem, ko je bila njegova prva prošnja že pravnomočno zavrnjena. Kot to pravilno navaja sodišče prve stopnje je namreč ponovna prošnja, skladno z določili ZMZ, najprej predmet predhodne obravnave o tem, ali so izpolnjeni pogoji za uvedbo ponovnega postopka.
ZMZ člen 51, 51/1-2, 55, 55/1-5, 557/1-6.ZUS-1 člen 40, 40/3.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja – odložitev odstranitve iz države – predhodno daljše bivanje v državi
Po presoji pritožbenega sodišča so ugotovitve sodišča prve stopnje, ki temeljijo na podatkih in listinah v upravnih spisih in na izjavah tožnika v dokaznem postopku na glavni obravnavi dne 11.6.2008, pravilne in dejansko kažejo na to, da tožnik ni z ničemer pojasnil, zakaj sam ni v dve in pol letnem obdobju prebivanja v Republiki Sloveniji brez kakršnegakoli dovoljenja po nezakonitem prehodu državne meje med Republiko Hrvaško in Republiko Slovenijo leta 2005 (7.11.2005) izrazil nobenih dejavnosti za iskanje mednarodne zaščite, vse dokler ni bil legitimiran s strani policistov (20.5.2008). Zato je tudi po presoji pritožbenega sodišča tožena stranka utemeljeno sklepala, da je v konkretnem primeru podan sum, da tožnik brez utemeljenega razloga ni izrazil namena za vložitev prošnje za mednarodno zaščito v najkrajšem možnem času, čeprav je imel v dve in pol letnem obdobju prebivanja v Republiki Sloveniji za to, tudi po mnenju pritožbenega sodišča, brez dvoma dovolj možnosti. Pritožbeno sodišče tudi soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, ki ima podlago v podatkih in listinah v upravnih spisih, da se sodišče prve stopnje lahko strinja tudi s sklepanjem tožene stranke, da so v konkretnem primeru podani tudi tehtni razlogi za sum, da je tožnik vložil prošnjo za mednarodno zaščito z namenom, da bi odložil oziroma onemogočil odstranitev iz države (6. alineja 55. člena ZMZ).
ZMZ člen 22, 22/3, 23, 54, 55, 55/1-3.ZUP člen 9, 9/3.
azil - odločanje v pospešenem ali rednem postopku – preganjanje – ocena dokazov
Za odločanje v pospešenem postopku ni podlage, če mora pristojni organ za sprejem odločitve, da prosilcu očitno ne grozi preganjanje, ocenjevati in presojati stopnjo intenzivnosti zatrjevanih kršitev človekovih pravic v skladu s pogoji iz 26. in 28. člena ZMZ.
azil - začasna omejitev gibanja - sum zlorabe postopka
Iz vseh tožnikovih navedb tudi po presoji pritožbenega sodišča izhaja, da so nekonsistentne, protislovne, malo verjetne, kar vse je glede na citirane določbe ZMZ izkazani pogoj za začasno omejitev gibanja po 2. alineji prvega odstavka 51. člena ZMZ.