mednarodna zaščita - odločanje v pospešenem postopku – navedbe prosilca ne zadoščajo kriteriju preganjanja po ZMZ – zavrnitev prošnje
Že navedbe prosilcev za mednarodno zaščito so lahko podlaga za zavrnitev prošnje v pospešenem postopku, če dejanja, ki jih navajajo, ne dosegajo kriterijev preganjanja, kot jih določajo 2., 24. in 26. člen Zakona o mednarodni zaščiti.
mednarodna zaščita - pospešen postopek - očitno neutemeljena prošnja - ekonomski razlog
Pospešeni postopek je bil tudi po presoji vrhovnega sodišča pravilno voden na podlagi tožnikovih izjav (da je zapustil matično državo izključno iz ekonomskih razlogov) ter na podlagi dejstev in okoliščin (da je za mednarodno zaščito zaprosil šele ob policijski kontroli na avtobusni postaji v Ljubljani, imel pa je možnost to storiti že v Brežicah, ko so ga legitimirali policisti).
ZMZ člen 51, 51/2, 59, 59/1-3.ZUS-1 člen 63, 63/1, 76.
azil - mednarodna zaščita - omejitev gibanja - prosti preudarek
Tudi po presoji vrhovnega sodišča je tožena stranka v obrazložitvi svoje odločbe dovolj in razumljivo pojasnila, zakaj je uporabila prav ta ukrep, in s tem zadostila pojasnilni dolžnosti za odločanje po prostem preudarku ob upoštevanju načela sorazmernosti. Prav tožnikove navedbe opravičujejo nujnost, da se tožniku omeji gibanje pod najstrožjimi pogoji. Tožnik je po lastnih navedbah ilegalno prehajal državne meje, najprej iz Nigerije v neznano morsko luko in nato od tam v Avstrijo v letu 2004, nato pa iz Avstrije v Slovenijo dne 21.10.2008, torej obstaja velika verjetnost, da bo še naprej poskušal ilegalno prečkati državne meje in je že to razlog za najstrožjo obliko omejitve gibanja. Dodaten razlog pa je to, da ni jasno, ali bo treba tožnika vrniti v Avstrijo, kjer je prvič na ozemlju EU zaprosil za azil, torej je nujna njegova prisotnost za izročitev. Na drugačno odločitev, tožnikovo zatrjevanje, da nima namena zapustiti Slovenije, ne more vplivati, saj njegovo dosedanje ravnanje, ilegalni odhod iz Avstrije, jemlje verjetnost njegovim navedbam.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS1010729
ZMZ člen 23, 54, 55, 55/1-3.ZUS-1 člen 64, 64/4.
mednarodna zaščita - pospešeni postopek - vezanost upravnega organa na napotke sodišča
Ugotovitev tožene stranke, da dejanja, ki jih navajata prosilca za mednarodno zaščito, ne dosegajo kriterijev preganjanja, kot jih določa 26. člen ZMZ, zadostuje za zavrnitev prošnje v pospešenem postopku.
azil – zavrnitev prošnje za mednarodno zaščito - preganjanje
Čarovništvo, na katerega se tožnik sklicuje in zaradi katerega naj bi zapustil izvorno državo, je torej v obravnavani zadevi povezano s premoženjskim sporom, ki ga je tožnik imel s svojimi strici, in ga zato ni mogoče šteti za dejanje preganjanja v smislu določb ZMZ in Ženevske konvencije o statusu beguncev.
mednarodna zaščita - ponovni postopek za priznanje mednarodne zaščite – izpolnjevanje pogojev – predložitev novih dokazov
V obravnavanem primeru tudi po presoji Vrhovnega sodišča tožnik ob vložitvi ponovne prošnje za mednarodno zaščito ni predložil niti starih niti novih dokazov, s katerimi bi dokazoval, da izpolnjuje pogoje za mednarodno zaščito po ZMZ.
mednarodna zaščita - ponovni postopek – ponovna prošnja
Če upravni organ v ponovnem postopku, začetem s ponovno (drugo) prošnjo za mednarodno zaščito, že odloči o prošnji za mednarodno zaščito, sodišče ne more odpraviti njegove odločitve, da niso izpolnjeni pogoji za ponovni postopek.
ZMZ člen 56.ZUP člen 129, 129/1-4.ZUS-1 člen 63, 76.
mednarodna zaščita - ponovna obravnava - litispendenca
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, saj to izhaja iz podatkov in listin v upravnih spisih, da dne 4.8.2008, ko je tožnik vložil novo (tretjo) prošnjo za mednarodno zaščito, ki zajema tudi subsidiarno zaščito, še ni bilo pravnomočno odločeno o njegovi drugi prošnji za mednarodno zaščito z dne 13.7.2008, saj je bila sodba prvostopnega sodišča, izdana dne 20.8.2008, tožnikovo pritožbo zoper navedeno sodbo pa je pritožbeno sodišče zavrnilo s sodbo, z dne 4.9.2008. Tem ugotovitvam tožnik ne ugovarja niti v tožbi niti v pritožbi zoper izpodbijano sodbo. Zato tudi pritožbeno sodišče meni, da je, glede na tako ugotovljeno dejansko stanje, tožena stranka v izpodbijanem sklepu z dne 8.8.2008 pravilno uporabila določbo prvega dela 4. točke 1. odstavka 129. člena ZUP, da se o isti stvari že vodi upravni ali sodni postopek, v zvezi z 2. členom ZUP, da gre za isto upravno zadevo in prošnjo na tej podlagi pravilno zavrgla.
omejitev gibanja – ugotavljanje identitete prosilca – mednarodna zaščita
Kadar prosilec za mednarodno zaščito ob podaji prošnje za azil ne razpolaga z nobenim dokumentom, je treba njegovo identiteto ugotoviti z drugimi dokaznimi sredstvi, ki jih omogočajo veljavni predpisi. Takšno ugotavljanje traja določen čas, zato ZAzil daje možnost, da se prosilcu za azil v teh primerih lahko začasno omeji gibanje.
azil - mednarodna zaščita - pospešeni postopek - dejanja preganjanja
Spor tožnika na volišču z osebo nasprotne stranke in dejstvo, da je imela tožnica zaradi obeska v obliki križa težave pri zdravniku, ne ustrezajo lastnostim dejanja preganjanja v smislu 26. člena ZMZ oziroma 1.A člena Ženevske konvencije.
Prosilcu za mednarodno zaščito je dopustno po 2. alineji 1. odstavka 51. člena Zakona o mednarodni zaščiti omejiti gibanje, če obstaja sum zavajanja in zlorabe postopka. Ta sum pa je podan, če prosilec za mednarodno zaščito tekom upravnega in sodnega postopka spreminja svoje izjave.
mednarodna zaščita – zavrnitev prošnje kot očitno neutemeljene v pospešenem postopku
Tožnik je sicer že v svoji prošnji za priznanje mednarodne zaščite navedel, da je Kurd in da je zaradi tega stalno preganjan s strani policistov, ker se zavzema za pravice Kurdov, vendar hkrati ni navedel, kako se zavzema za pravice Kurdov. Domnevno simpatizerstvo s Kurdsko delavsko stranko (PKK) in oddaja glasu na tajnih volitvah za legalno kurdsko stranko bi sicer lahko pomenilo določeno zavzemanje za pravice Kurdov, kar pa je tudi po presoji pritožbenega sodišča vsaj malo verjeten razlog za zatrjevano preganjanje na podlagi tožnikove narodnosti. S tem pa je podana tudi vsaj maloverjetnost tožnikovih drugih pavšalnih izjav o maltretiranju.
Po presoji pritožbenega sodišča je tožnik s svojo pisno izjavo, da želi ustavitev azilnega postopka, umaknil prošnjo za priznanje mednarodne zaščite v Republiki Sloveniji. Umik prošnje po določbi 1. odstavka 50. člena ZMZ lahko prosilec poda ne glede na to, na kateri stopnji je postopek. Zaradi umika prošnje za priznanje mednarodne zaščite je prenehal tudi pravni interes tožene stranke za pritožbo zoper sodbo sodišča prve stopnje, saj glede na stanje zadeve, ko je njena odločba odpravljena s sodbo prvostopnega sodišča, tudi morebitna ugoditev njeni pritožbi ne bi izboljšala njenega pravnega položaja, saj je vloga o kateri se v tej zadevi odloča, umaknjena. Zato je pritožbeno sodišče na podlagi določbe 352. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 22. člena ZUS-1 pritožbo tožene stranke zavrglo kot nedovoljeno in zato ni presojalo utemeljenosti in zakonitost izpodbijane sodbe po njeni vsebini. Tožena stranka bo morala zaradi umika prošnje za priznanje mednarodne zaščite skladno z določbo 3. odstavka 50. člena ZMZ postopek ustaviti.
mednarodna zaščita – omejitev gibanja – sum zlorabe postopka
Tožnik se v svoji pritožbi moti, ko meni, da bi morala tožena stranka in tudi sodišče s stopnjo gotovosti ugotoviti, da je v izvorni državi tožnik ogrožen, saj je zatrjevana ogroženost v izvorni državi lahko razlog, ki ga mora tožena stranke šele preveriti v postopku odločanja o prošnji za podelitev mednarodne zaščite. V postopku omejitve gibanja pa zadostuje – kot je bilo že navedeno - že obstoj suma zlorabe postopka, ta sum pa je bil v obravnavanem primeru podan.
mednarodna zaščita - specifične informacije o izvorni državi – pospešeni postopek
Informacije o poteku državljanske vojne, o voditelju upornikov in njegovi usodi ter procesu razoroževanja in reintegracije niso informacije, ki bi bile povezane izključno s konkretnim primerom. Tožena stranka je res te informacije ugotavljala v zvezi s tožnikovo izjavo, kdo je napadel njegovo družino, kdo je voditelj upornikov in kakšne so tožnikove možnosti, da bi v matični domovini prebival v kakšnem drugem kraju (v zvezi z zadnje navedenim je tožnik izjavil, da so uporniki povsod). Gre za generalne informacije stanja v državi v določenem preteklem obdobju. S temi informacijami tožena stranka ni preverjala konkretnih dogodkov, ki jih je navajal tožnik. Navedene splošne informacije je tožena stranka uporabila za preverjanje verodostojnosti tožnikovih izjav in napravila povsem logičen zaključek, da so tožnikove izjave v tem delu nekonsistentne in protislovne ter v nasprotju z informacijami v izvorni državi iz 8. alineje 23. člena ZMZ.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS1010489
ZMZ člen 2, 2/2, 2/3, 22, 22/2, 22/4, 23, 28.ZUS-1 člen 64, 64/1-2, 64/1-3, 80, 80/3-3.
azil - mednarodna zaščita - neverodostojnost prosilca - ugotavljanje objektivnih razmer v izvorni državi - zmotna uporaba materialnega prava - subsidiarna zaščita - resna škoda
V primeru, če subjektivni razlogi za zapustitev izvorne države niso verodostojni, ni treba in tudi ni mogoče ugotavljati, ali so glede na objektivne razmere v izvorni državi izpolnjeni pogoji za priznanje azila oziroma sedaj mednarodne zaščite. Tožnika že ob dosedanji vrnitvi v izvorno državo nista bila niti aretirana in jima zato ne grozi resna škoda niti po zavrnitvi prošenj za mednarodno zaščito v Republiki Sloveniji.
ZUS-1 člen 2, 4, 66, 66/1, 76.URS člen 19, 26, 32.
mednarodna zaščita – omejitev gibanja – samovoljna zapustitev doma za tujce – zavrženje tožbe - varstvo ustavnih pravic – subsidiarno sodno varstvo - odškodninski zahtevek
Sodišče prve stopnje je pravilno in zakonito zavrglo tožbo tožnikov po 2. členu ZUS-1, saj so zapustili dom za tujce, zato zanjo nimajo pravnega interesa; tožbo po 4. členu ZUS-1 pa zato, ker so imeli sodno varstvo zagotovljeno v upravnem sporu po 2. členu ZUS-1.