mednarodna zaščita - pospešen postopek - že izpostavljen preganjanju - že povzročena resna škoda
Pri ugotavljanju pogojev za mednarodno zaščito se upošteva tudi dejstvo, da je bil prosilec že izpostavljen preganjanju iz 26. člena ZMZ oziroma mu je bila povzročena resna škoda iz 28. člena ZMZ.
Iz izjav tožnikov v postopku pred toženo stranko in listin, ki sta jih predložila v upravni spis, po presoji Vrhovnega sodišča izhaja, da tožena stranka ni spreminjala izjav tožnikov oziroma jih napačno razlagala v njuno škodo, kar pa pomeni, da je njuno vlogo pravilno zavrnila zaradi tega, ker sta lažno predstavljala razloge za mednarodno zaščito, kar izhaja predvsem iz njunih protislovnih oziroma nekonsistentnih izjav, saj jih listine, ki sta jih predložila v upravni spis, ne potrjujejo.
azil - omejitev gibanja - neugotovljena istovetnost - sum zavajanja in zlorabe postopka - sum lažne predstavitve razlogov splošna neverodostojnost - status prosilca za azil - kršitev ustavnih pravic - ustna odločba - napotitev na pravdo
Splošen namen ukrepa omejitve gibanja je preventivne narave, da se prepreči nastop določenih neželenih posledic, in to npr. konkretno v 3. in 4. alinei prvega odstavka 51. člena ZMZ (zaradi razlogov ogrožanja življenja drugih ali premoženja ali preprečevanja širjenja nalezljivih bolezni) oziroma druge nedoločene nezaželene posledice posredno izhajajo iz same ugotovitve določenih dejanskih stanj iz 1. in 2. alinee (neugotovljena istovetnost in sum zavajanja in zlorabe postopka). Za osebo, za katero se ne ve, kdo pravzaprav je, ali pa je podan sum, da zavaja in zlorablja postopek, še zlasti pa, če sta podana oba navedena pogoja, načeloma že iz narave teh dejstev in iz izrecne določenosti teh dejstev, kot podlage za izrek navedenega ukrepa, izhaja splošni preventivni namen tega ukrepa, to je, da se preprečijo morebitna sicer v naprej nedoločljiva ravnanja in neželene posledice, ki niso v javnem interesu.
Ker je sodno varstvo zaradi neizdaje ali prepozne izdaje pisnega sklepa o omejitvi gibanja zagotovljeno v "rednem" upravnem sporu (zoper izdani akt - 2. člen oziroma zaradi molka organa - tretji odstavek 5. člena ZUS-1), v isti zadevi ni dopustno uveljavljati tudi upravnega spora zaradi kršitve ustavne pravice, saj je tak spor dopusten le, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo (prvi odstavek 4. člena ZUS-1).
mednarodna zaščita - odločanje v pospešenem postopku – navedbe prosilca ne zadoščajo kriteriju preganjanja po ZMZ – zavrnitev prošnje
Že navedbe prosilcev za mednarodno zaščito so lahko podlaga za zavrnitev prošnje v pospešenem postopku, če dejanja, ki jih navajajo, ne dosegajo kriterijev preganjanja, kot jih določajo 2., 24. in 26. člen Zakona o mednarodni zaščiti.
omejitev gibanja - mednarodna zaščita - prosilec predhodno že zaprosil za azil v Nemčiji
Sodišče prve stopnje se v izpodbijani sodbi utemeljeno sklicuje na določbo 3. alinee 1. odstavka 59. člena ZMZ, ki določa, da lahko pristojni organ prosilca do predaje pristojni državi (v tem primeru Nemčiji) nastani v skladu z 2., 3. in 4. odstavkom 51. člena ZMZ z dnem, ko je bil pridobljen rezultat o obstoju prstnih odtisov iz baze Eurodac na podlagi Uredbe 2000/2725/ES. Da je v tem primeru iz baze Eurodac prišel rezultat, da je tožnik že prej zaprosil za azil v Nemčiji ni sporno.
mednarodna zaščita - pospešen postopek - očitno neutemeljena prošnja - ekonomski razlog
Pospešeni postopek je bil tudi po presoji vrhovnega sodišča pravilno voden na podlagi tožnikovih izjav (da je zapustil matično državo izključno iz ekonomskih razlogov) ter na podlagi dejstev in okoliščin (da je za mednarodno zaščito zaprosil šele ob policijski kontroli na avtobusni postaji v Ljubljani, imel pa je možnost to storiti že v Brežicah, ko so ga legitimirali policisti).
ZMZ člen 51, 51/2, 59, 59/1-3.ZUS-1 člen 63, 63/1, 76.
azil - mednarodna zaščita - omejitev gibanja - prosti preudarek
Tudi po presoji vrhovnega sodišča je tožena stranka v obrazložitvi svoje odločbe dovolj in razumljivo pojasnila, zakaj je uporabila prav ta ukrep, in s tem zadostila pojasnilni dolžnosti za odločanje po prostem preudarku ob upoštevanju načela sorazmernosti. Prav tožnikove navedbe opravičujejo nujnost, da se tožniku omeji gibanje pod najstrožjimi pogoji. Tožnik je po lastnih navedbah ilegalno prehajal državne meje, najprej iz Nigerije v neznano morsko luko in nato od tam v Avstrijo v letu 2004, nato pa iz Avstrije v Slovenijo dne 21.10.2008, torej obstaja velika verjetnost, da bo še naprej poskušal ilegalno prečkati državne meje in je že to razlog za najstrožjo obliko omejitve gibanja. Dodaten razlog pa je to, da ni jasno, ali bo treba tožnika vrniti v Avstrijo, kjer je prvič na ozemlju EU zaprosil za azil, torej je nujna njegova prisotnost za izročitev. Na drugačno odločitev, tožnikovo zatrjevanje, da nima namena zapustiti Slovenije, ne more vplivati, saj njegovo dosedanje ravnanje, ilegalni odhod iz Avstrije, jemlje verjetnost njegovim navedbam.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS1010729
ZMZ člen 23, 54, 55, 55/1-3.ZUS-1 člen 64, 64/4.
mednarodna zaščita - pospešeni postopek - vezanost upravnega organa na napotke sodišča
Ugotovitev tožene stranke, da dejanja, ki jih navajata prosilca za mednarodno zaščito, ne dosegajo kriterijev preganjanja, kot jih določa 26. člen ZMZ, zadostuje za zavrnitev prošnje v pospešenem postopku.
azil – zavrnitev prošnje za mednarodno zaščito - preganjanje
Čarovništvo, na katerega se tožnik sklicuje in zaradi katerega naj bi zapustil izvorno državo, je torej v obravnavani zadevi povezano s premoženjskim sporom, ki ga je tožnik imel s svojimi strici, in ga zato ni mogoče šteti za dejanje preganjanja v smislu določb ZMZ in Ženevske konvencije o statusu beguncev.
mednarodna zaščita - ponovni postopek za priznanje mednarodne zaščite – izpolnjevanje pogojev – predložitev novih dokazov
V obravnavanem primeru tudi po presoji Vrhovnega sodišča tožnik ob vložitvi ponovne prošnje za mednarodno zaščito ni predložil niti starih niti novih dokazov, s katerimi bi dokazoval, da izpolnjuje pogoje za mednarodno zaščito po ZMZ.
mednarodna zaščita - ponovni postopek – ponovna prošnja
Če upravni organ v ponovnem postopku, začetem s ponovno (drugo) prošnjo za mednarodno zaščito, že odloči o prošnji za mednarodno zaščito, sodišče ne more odpraviti njegove odločitve, da niso izpolnjeni pogoji za ponovni postopek.
ZMZ člen 56.ZUP člen 129, 129/1-4.ZUS-1 člen 63, 76.
mednarodna zaščita - ponovna obravnava - litispendenca
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, saj to izhaja iz podatkov in listin v upravnih spisih, da dne 4.8.2008, ko je tožnik vložil novo (tretjo) prošnjo za mednarodno zaščito, ki zajema tudi subsidiarno zaščito, še ni bilo pravnomočno odločeno o njegovi drugi prošnji za mednarodno zaščito z dne 13.7.2008, saj je bila sodba prvostopnega sodišča, izdana dne 20.8.2008, tožnikovo pritožbo zoper navedeno sodbo pa je pritožbeno sodišče zavrnilo s sodbo, z dne 4.9.2008. Tem ugotovitvam tožnik ne ugovarja niti v tožbi niti v pritožbi zoper izpodbijano sodbo. Zato tudi pritožbeno sodišče meni, da je, glede na tako ugotovljeno dejansko stanje, tožena stranka v izpodbijanem sklepu z dne 8.8.2008 pravilno uporabila določbo prvega dela 4. točke 1. odstavka 129. člena ZUP, da se o isti stvari že vodi upravni ali sodni postopek, v zvezi z 2. členom ZUP, da gre za isto upravno zadevo in prošnjo na tej podlagi pravilno zavrgla.
omejitev gibanja – ugotavljanje identitete prosilca – mednarodna zaščita
Kadar prosilec za mednarodno zaščito ob podaji prošnje za azil ne razpolaga z nobenim dokumentom, je treba njegovo identiteto ugotoviti z drugimi dokaznimi sredstvi, ki jih omogočajo veljavni predpisi. Takšno ugotavljanje traja določen čas, zato ZAzil daje možnost, da se prosilcu za azil v teh primerih lahko začasno omeji gibanje.
azil - mednarodna zaščita - pospešeni postopek - dejanja preganjanja
Spor tožnika na volišču z osebo nasprotne stranke in dejstvo, da je imela tožnica zaradi obeska v obliki križa težave pri zdravniku, ne ustrezajo lastnostim dejanja preganjanja v smislu 26. člena ZMZ oziroma 1.A člena Ženevske konvencije.
Prosilcu za mednarodno zaščito je dopustno po 2. alineji 1. odstavka 51. člena Zakona o mednarodni zaščiti omejiti gibanje, če obstaja sum zavajanja in zlorabe postopka. Ta sum pa je podan, če prosilec za mednarodno zaščito tekom upravnega in sodnega postopka spreminja svoje izjave.
mednarodna zaščita – zavrnitev prošnje kot očitno neutemeljene v pospešenem postopku
Tožnik je sicer že v svoji prošnji za priznanje mednarodne zaščite navedel, da je Kurd in da je zaradi tega stalno preganjan s strani policistov, ker se zavzema za pravice Kurdov, vendar hkrati ni navedel, kako se zavzema za pravice Kurdov. Domnevno simpatizerstvo s Kurdsko delavsko stranko (PKK) in oddaja glasu na tajnih volitvah za legalno kurdsko stranko bi sicer lahko pomenilo določeno zavzemanje za pravice Kurdov, kar pa je tudi po presoji pritožbenega sodišča vsaj malo verjeten razlog za zatrjevano preganjanje na podlagi tožnikove narodnosti. S tem pa je podana tudi vsaj maloverjetnost tožnikovih drugih pavšalnih izjav o maltretiranju.