davčni inšpekcijski postopek - zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti - priznanje statusa stranskega udeleženca - skupno premoženje zakoncev
Sporne nepremičnine v zemljiški knjigi niso vpisane niti kot skupno premoženje zakoncev, niti ni vpisan lastniški delež tožeče stranke na teh nepremičninah. Zato je davčni organ v postopek zavarovanja izpolnitve davčne obveznosti utemeljeno pritegnil le davčnega zavezanca, za katerega je po podatkih zemljiške knjige tudi izkazan vpis lastninske pravice na nepremičninah, ki so predmet zavarovanja.
Tožnik svoje obveznosti po izvršilnem naslovu ni prostovoljno izpolnil. Zato je prvostopni organ utemeljeno izdal izpodbijani sklep. Način izvršbe je določil v skladu z 298. členom ZUP, po katerem se zavezanca, ki dolžan kaj storiti, prisili k izpolnitvi obveznosti z denarno kaznijo. V skladu s tem določilom, organ, ki opravlja izvršbo, zavezancu najprej zagrozi, da bo uporabil denarno kazen, če ne bo izpolnil svoje obveznosti v danem roku.
nepopolna vloga - poziv k dopolnitvi vloge - lastnoročni podpis stranke - dvom v pristnost podpisa
Tretji odstavek 67. člena ZUP v primeru dvoma, ali je vlogo res poslal tisti, ki je naveden kot vložnik, ali če dvomi v pristnost podpisa, zahteva, da stranka tako vlogo potrdi s pisno potrditvijo.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - vrednost nepremičnine - uradna evidenca - množično vrednotenje nepremičnin
Ustavno sodišče RS je ugotovilo, da je Zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin v neskladju z Ustavo, v kolikor se nanaša na množično vrednotenje nepremičnin zaradi obdavčenja nepremičnin. Navedeno pomeni, da je po metodi množičnega vrednotenja nepremičnin ugotavljanje vrednosti nepremičnin v postopku dodelitve brezplačne pravne pomoči dovoljeno. Stranka oziroma upravičenec do brezplačne pravne pomoči pa lahko dokazuje, da je vrednost premoženja drugačna (nižja).
brezplačna pravna pomoč - nepopolna vloga - dokazila k vlogi - vsebinska obravnava vloge
Iz upravnega spisa je razvidno, da je tožnik navedel, za katero zadevo želi dodelitev brezplačne pravne pomoči in katera odvetniška pisarna naj mu jo nudi. Navedel je opravilno številko zadeve in tudi, zakaj se z oprostilno sodbo ne strinja. Priložil je tudi sodbo, s katero se ne strinja. Sodišče tako meni, da vloga ni bila nepopolna v smislu 67. člena ZUP, pač pa se tožena stranka ni zadovoljila s tem, kar je tožnik navedel kot razlog za to, da bi mu morala biti brezplačna pravna pomoč odobrena, čeprav gre za kazenski postopek na zasebno tožbo zaradi kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime, kjer je treba izkazati obstoj pravno priznane škode. S tem v zvezi sodišče opozarja na določilo tretjega odstavka 140. člena ZUP, ki določa, da če stranka v določenem roku ne predloži dokazov, organ samo zaradi tega ne sme zavreči zahteve po drugem odstavku 67. člena tega zakona, temveč mora postopek nadaljevati.
V obravnavani zadevi gre za to, da po mnenju tožene stranke tožnik v določenem roku ni predložil zahtevanih dokazov, iz katerih bi izhajalo, da mu je zaradi domnevne storitve kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime bila povzročena pravno priznana škoda. Tožena stranka torej vloge ne bi smela zavreči, ampak bi jo morala obravnavati po vsebini.
dohodnina - odmera dohodnine - dohodek iz naslova prenosa premoženjske pravice - povprečenje
Ni spora o tem, da je tožnica v letu 2012 prejela dohodek iz naslova prenosa premoženjske pravice ter njegova višina. Spora tudi ni o tem, da se dohodek nanaša na več preteklih davčnih obdobij. Vendar samo to dejstvo še ne omogoča povprečenja, ki se zahteva s tožbo in pred tem v pritožbi. Navedene davčne ugodnosti so namreč deležni le posebej našteti dohodki, med katerimi pa ni dohodka, ki ga je prejela tožnica. Pri določbi 120. člena ZDoh-2 za davčno ugodnost in s tem za področje urejanja, na katerem ima zakonodajalec kar najširšo možnost proste presoje. Obenem pa ni mogoče mimo dejstva, da gre v tožničinem primeru za drugačno vrsto dohodka od tistih, ki jih vključuje 120. člena ZDoh-2.
lekarniška dejavnost - verifikacija lekarne - lekarna na območju druge občine - vlagatelj vloge za verifikacijo lekarne - zavrženje vloge
Javni zavod lahko opravlja lekarniško dejavnost le na območju občine ali mesta, ki ga je ustanovila. Zato sodišče zavrača tožnikove ugovore, da je tožnik kot javni zavod, ustanovljen za območje Mestne občine B., stvarnopravno legitimiran za verifikacijo lekarne na območju Občine A. Tako tožnikovo stališče ni pravilno.
neposredna plačila v kmetijstvu - dodelitev plačilnih pravic - kontrola površin - zapisnik - zapisnik o kontrolnem pregledu - pripombe na zapisnik
Glede na podane ugotovitve navzkrižne kontrole tožnik ne more uspeti z ugovorom, da je pred vložitvijo zbirne vloge za leto 2007 po prijavi površin uskladil tudi GERK-e in da kontrola površin, opravljena 4. 9. 2006, kot tudi kontrola, opravljena v letu 2009, ni pokazala neskladja med prijavljenimi in upravičenimi površinami.
Zapisnik obsega ugotovitve o petih GERK-ih, in sicer so na devetih straneh za vsak GERK podrobno navedeni vsi posamezni izločeni deli s površinami in ugotovljeno rabo, ki ne ustreza prijavljeni rabi, v primeru treh GERK-ov pa so dodani tudi grafični prikazi izločenih površin. Tako voden zapisnik je po presoji sodišča omogočal podajo konkretnih pripomb v zvezi s posameznim GERK-om oziroma delom zapisnika. Vendar v zvezi z nobenim GERK-om tožnik ni podal konkretnih pripomb, pač pa so vse pripombe splošne ter ne omogočajo vsebinske obravnave in presoje. Takih pripomb zato ni mogoče šteti kot pripomb v smislu določbe prvega odstavka 80. člena ZUP.
ZKme-1 člen 45. ZUS-1 člen 34, 35. Uredba komisije (ES) št. 1122/2009 z dne 30. november 2009 o podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 v zvezi z navzkrižno skladnostjo, modulacijo ter integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom v okviru shem neposrednih podpor za kmete, določenih za navedeno uredbo, ter za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 v zvezi z navzkrižno skladnostjo v okviru sheme podpore, določene za sektor vina člen 80. Uredba Sveta (ES) št. 73/2009 z dne 19. januarja 2009 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor za kmete v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete, spremembi uredb (ES) št. 1290/2005, (ES) št. 247/2006, (ES) št. 378/2007 in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1782/2003 člen 34.
neposredna plačila v kmetijstvu - plačilne pravice - odprava odločbe organa prve stopnje - obnova postopka po uradni dolžnosti - vračilo preveč izplačanih sredstev - navzkrižna kontrola - prijava neupravičenih površin - uveljavljanje več tožbenih zahtevkov
Ker so bile neupravičene površine ugotovljene že za leto 2006, je ugotovljena neupravičena površina nedvomno obstajala tudi v letu 2009. Če pa je temu tako, to pomeni, da je tožnik (kot vlagatelj vloge za dodelitev sredstev iz tega ukrepa) prejel neupravičena sredstva, ki jih je dolžan vrniti v skladu z 80. členom Uredbe Komisije (ES) št. 1122/2009. Tožnik mora torej na podlagi te odločbe vrniti neupravičeno pridobljena sredstva, ki jih je pridobil s prvotno odločbo o neposrednih plačilih v kmetijstvu za ukrep EKO 0 za leto 2009, sredstva, ki jih je pa dolžan vrniti oziroma, ki jih ni prejel zaradi neupravičenih površin, po odločbi o neposrednih plačilih v kmetijstvu za leto 2011, pa so sredstva, ki jih je oziroma bi jih prejel za zahtevek za leto 2011, torej za drugo leto in ne za leto 2009. Tožnikov ugovor o večkratni naložitvi kazni zaradi ene ugotovljene kršitve ni utemeljen.
upravljanje v večstanovanjskih stavbah - zamenjava upravnika - izbris iz registra upravnikov stavb - vpis v register upravnikovih stavb - pravni učinek vpisa v register - odpoved pogodbe - deklaratorni vpis
Vpis v register upravnikov stavb je deklaratorne narave, pravno razmerje med etažnimi lastniki in upravnikom pa učinkuje že pred vpisom v register in neodvisno od njega, zato morebitni izostanek ali nepravilnost vpisa v register ne vpliva na vprašanje, kdo ima trenutni mandat za upravljanje stavbe. Pravni učinek vpisa v register upravnikov je zgolj publiciteten (učinek javne objave) in služi le kot vir informacij tretjim osebam, ki želijo vstopiti v razmerje z etažnimi lastniki, o vprašanju, kdo je njihov pooblaščenec. Zaradi narave vpisa v register je obseg presoje upravnega organa kot upravljavca registra pri odločanju o vpisu oziroma izbrisu iz registra zato omejeno zgolj na (formalno presojo) vprašanj: ali je predlog za vpis vložila upravičena oseba; ali so predlogu priložene vse listine, ki jih za vpis upravnika in izbris upravnika iz registra določa SZ-1 in Pravilnik, in ali je potekel odpovedni rok za prenehanje veljavnosti pogodbe o upravljanju s starim upravnikom. Veljavnost sklepa etažnih lastnikov o določitvi novega upravnika in pogodbe o upravljanju z novim upravnikom ter veljavnost sklepa etažnih lastnikov o odpovedi stare pogodbe o upravljanju pa ni predmet presoje upravnega organa v postopku vpisa in izbrisa v register.
ZBPP člen 24. ZUP člen 66, 67, 67/1, 67/2, 140, 140/2, 140/3.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nepopolna vloga - nerazumljiva vloga - zavrženje vloge
Noben predpis ne določa, da bi morala stranka, ki vloži prošnjo za brezplačno pravno pomoč v pravdnem postopku zaradi plačila odškodnine, organu za BPP predložiti določena dokazila o obstoju posameznih predpostavk odškodninske odgovornosti, da bi bila njena prošnja za brezplačno pravno pomoč sploh sposobna za meritorno obravnavo. Tudi v primeru, če stranka v določenem roku ne predloži dokazov, organ samo zaradi tega ne sme zavreči zahteve po drugem odstavku 67. člena ZUP, temveč mora postopek nadaljevati. Tudi ni sporno, da je prošnja sicer vsebovala sestavine v skladu s 66. členom ZUP. Zato v konkretnem primeru organ za BPP ni imel podlage, da je tožnikovo prošnjo kljub (naknadno) navedenim pojasnilom in dopolnitvam na podlagi poziva brez meritorne presoje zavrgel iz razloga, ker naj tožnik ne bi svoje vloge dopolnil v skladu s pozivom.
predhodni preizkus tožbe - nepopolna tožba - poziv k dopolnitvi tožbe - zavrženje tožbe
Tožnica do izteka danega roka in tudi do izdaje predmetnega sklepa, tožbe ni dopolnila, tako da ta ostaja nesposobna za obravnavanje. Sodišče je zato tožbo zavrglo na podlagi drugega odstavka 31. člena ZUS-1
Tožnik meni, da bi se odstotek poškodovanosti, glede na določbo drugega odstavka 27. člena ZUOPŽ, moral ugotavljati na ravni posamezne parcele, s čemer pa se sodišče ob upoštevanju, da gre po določbah ZUOPŽ za nujne interventne ukrepe, ki zaradi in kljub obsežnosti naravne nesreče terjajo poenostavljen in hiter postopek, ne strinja. Sodišče zato tožbenih navedb, ki se nanašajo na dejansko škodo na posameznih parcelah, ni presojalo. Glede na določbo drugega odstavka 27. člena ZUOPŽ se lahko prizna znižanje katastrskega dohodka za odstotek poškodovanosti le za škodo, ocenjeno nad 50 odstotkov desetletnega mogočega posega, kar pomeni, da zakon ne omogoča znižanja katastrskega dohodka za nižji odstotek poškodovanosti.
ZKme-1 člen 56, 56/4. Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013 v letih 2010–2013 člen 79, 79/4. Uredba Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) člen 71. Uredba Komisije (EU) št. 65/2011 z dne 27. januarja 2011 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja člen 30.
neposredna plačila v kmetijstvu - upravičeni stroški - po izdaji odločbe o pravici do sredstev nastali stroški - namerna podaja napačne prijave - zavrnitev izplačila v celoti - predhodno odločanje Sodišča EU - razlaga prava EU
Sodišče EU je v sodbi C-111/15 odločilo, da je člen 71 Uredbe 1698/2005/ES treba razlagati tako, da ne nasprotuje nacionalni ureditvi /.../, po kateri so upravičeni le izdatki, ki so nastali po izdaji odločbe o pravici do sredstev. Sodišče EU je presodilo, da Republika Slovenija s tako ureditvijo (iz sodbe je razvidno, da je upoštevana ureditev v četrtem odstavku 79. člena Uredbe PRP) ni presegla diskrecijske pravice, ki jo ima na podlagi Uredbe 1698/2005/ES. Glede na navedeno sodišče kot neutemeljeno zavrača tožbeno navedbo, da so na nacionalni ravni določena (strožja) pravila o upravičenosti izdatkov izvotlila namen Uredbe 1698/2005/ES, ki je v unifikaciji ureditve.
Kot začetek stroška se po četrtem odstavku 79. člena Uredbe PRP poleg naročila storitve logično šteje tudi opravljanje storitve na račun morebitnih dodeljenih sredstev; če je bila naložba uveljavljana za sofinanciranje vključno s stroški navedenih del, gre v tem delu za neupravičene stroške in za uveljavljanje izplačila stroškov v nasprotju z določbo četrtega odstavka 79. člena Uredbe PRP in 3. točko VI. poglavja javnega razpisa. Dogovor tožnice z izvajalcem del glede pričetka del in stroškov za dela, izvedena pred izdajo odločbe o pravici do sredstev, pa je za obravnavano zadevo pravno irelevanten ter je stvar zgolj njunega medsebojnega razmerja.
ZDoh-2 člen 51, 51/4. ZDavP-2 člen 303. ZGD-1 člen 667-673.
podjetniška dejavnost - prenehanje opravljanja dejavnosti - preoblikovanje v gospodarsko družbo - posebna davčna obravnava - prenos poslovnega premoženja
Ob upoštevanju veljavne davčne zakonodaje in zakonodaje, ki ureja statusno preoblikovanje gospodarskih subjektov (ZGD-1), je davčno ugodnost v obliki davčne nevtralnosti potrebno priznati tistim odvetnikom - zasebnikom, ki izpolnjujejo za takšno obravnavo zakonsko predpisane pogoje iz 303. člena ZDavP-2 in pogoje iz točk 2 a) do 2 d) četrtega odstavka 51. člena ZDoh-2 in ki so se statusno preoblikovali (ob smiselni uporabi določb ZGD-1 glede statusnega preoblikovanja podjetnika v povezavi z določbami ZOdv) s prenosom poslovnega premoženja (podjetja) na novo odvetniško družbo (d.o.o.).
upravni spor - tožba v upravnem sporu - pooblaščenec - postulacijska sposobnost - prokurist družbe
Tožbo z dne 22. 7. 2016 je vložila prokuristka, ki ne izpolnjuje zakonskih pogojev za pooblaščenca v upravnem sporu, navedene pomanjkljivosti pa tožnica po pozivu sodišča ni odpravila, zato je treba tožbo zavreči ob analogni uporabi tretjega odstavka 88. člena ZPP.
davčna izvršba - izogibanje plačilu davka - prenos dejavnosti - povezane osebe - poroštvo
Iz besedne razlage 148.člena ZDavP-2 izhaja, da se davek v primeru prenesene dejavnosti brez statusnega preoblikovanja lahko izterja tudi od druge osebe, kar pomeni, da se v teh primerih lahko izterja ali od povezane ali od druge osebe. Niti razumnega razloga niti razumne razlage sodišče ne najde za tolmačenje, kot ga ponuja tožnik in po katerem bi se po prvem delu prvega odstavka 148. člena ZDavP-2 lahko izterjalo davek iz premoženja povezanih oseb, po drugem pa zgolj od drugih oseb, ki niso tudi povezane. Ob takšni tožnikovi razlagi bi bile povezane osebe v ugodnejšem položaju glede možnosti izogiba plačila davkov, brez da bi za to obstajal upravičen razlog.
odmera davka v posebnih primerih - ocena davčne osnove - izvor premoženja - gotovina - dokazovanje - obrnjeno dokazno breme
Sodišče se pridružuje stališču davčnega organa, da ob nepredloženih potrdilih o gotovinskem plačilu in zgolj pavšalni navedbi tožnika o času plačila (leto 2008), dvigov gotovine ni mogoče povezati s plačili, ki so bila po navedbah tožnika opravljena na podlagi predloženih ponudb, predračunov in računov, še zlasti v povezavi z ugotovitvami o razpolaganju tožnika z gotovino (gotovinski pologi), katere vir je ostal nepojasnjen.
Stališče tožnika, da bi moral davčni organ resničnost predloženih izjav dodatno preveriti z zaslišanjem prič, ki ga tožnik ni predlagal, ob upoštevanju obrnjenega dokaznega bremena, ne drži. ZDavP-2 v 5. členu davčnemu organu ne nalaga, da mora po uradni dolžnosti iskati dejstva, ki so za zavezanca ugodna, saj je dokazno breme v tem pogledu na zavezancu. Zavezuje ga le, da se z ustrezno obrazložitvijo izreče do navedb, dokaznih predlogov in izvedenih dokazov, kar je, kot že navedeno, davčni organ v obravnavani zadevi tudi storil.
odmera nagrade in stroškov odvetniku - višina nagrade - obrazložitev odločbe
Izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti. Iz njegove obrazložitve namreč ne izhaja, za katero pravdno zadevo je bila tožniku dodeljena BPP, niti v kateri zadevi je tožena stranka odvetnici priznala nagrado za vloženo začasno odredbo in druge odmerjene stroške.
davčna izvršba - izvršilni naslov - zastaranje - pretrganje zastaranja - relativni zastaralni rok - absolutni zastaralni rok
Davčna izvršba se začne na podlagi izvršilnega naslova. V danem primeru so v izreku izpodbijanega sklepa s popravki, ki izhajajo iz odločbe pritožbenega organa, navedeni izvršilni naslovi, in sicer sklepi in plačilni nalogi za izterjavo glob in stroškov postopka, navedeni pa so tudi posamezni datumi izvršljivosti. Po presoji sodišča vsebuje izpodbijani sklep vse sestavine, kot jih določa 151. člen ZDavP-2. Skladno s citiranimi zakonskimi določili so bili po v času izdaje izpodbijanega sklepa o davčni izvršbi izpolnjeni pogoji za izvršbo, saj so obstajali veljavni izvršilni naslovi, ki so bili opremljeni s potrdilom o izvršljivosti.
Z izdajo izpodbijanega sklepa se je tek relativnega zastaralnega roka za dokončanje postopka davčne izvršbe po ZDavP-2 le pretrgal in je zastaranje izterjave pričelo ponovno teči.